Material strešnega okna

Osnovni sestav strešnega okna sta okenski okvir in krilo, ki sta pred vremenskimi vplivi zaščitena s kovinskimi profili, za vgradnjo pa je potrebna tudi zunanja obroba v ustreznem materialu.

Najbolj pogosto uporabljen (tradicionalen) material za strešno okno je les iglavcev, ki ima zelo dobro konstrukcijsko togost in trdnost. Eden izmed takih lesov je skandinavski bor. Izvedba strešnega okvirja in krila v lameliranem lesu, bistveno bolje prenaša napetosti, ki v lesu nastajajo zaradi temperaturnih razlik in vlage. Masivni okenski deli, ki niso lamelirani so manj primerni zaradi večje reakcije lesa na temperaturo in vlago, saj lahko pripeljejo do prekomernega krivljenja okvirja ali krila in posledično slabega tesnjenja. Les je navadno tovarniško obdelan vsaj z enim slojem laka, tako da je okno potrebno po vgradnji še drugič lakirati. V ponudbi pa obstajajo tudi okna, katerih les je tovarniško že dvakrat lakiran in ob vgradnji ne potrebujejo dodatne zaščite, temveč le redno vzdrževanje skozi življenjsko dobo. Na trgu so se v zadnjem času uveljavila strešna okna iz materialov, ki so odpornejši na vlago ter zato primerni za prostore s povečano zračno vlago. Okvir in krilo sta izdelana iz polimernih materialov ali lepljene lesene sredice oblite s poliuretanom. Večina njih so odporni na vremenske vplive ter primerni za reciklažo. Z izborom pravega materiala je lahko življenjska doba strešnega okna bistveno daljša. Barva materiala je navadno v naravni leseni izvedbi ali beli plastificirani. Od okusa in estetskega videza interier-a ter namembnosti prostora je odvisno, v kakšnem materialu izbrati strešno okno. Strešna okna so pred vremenskimi vplivi na zunanji strani zaščitena s kovinskimi pokrivnimi profili, za vgradnjo pa je potrebna tudi zunanja obroba v ustreznem materialu. Materiala kovinskih pokrivnih profilov in okenske obrobe morata biti enaka, v standardni ponudbi je običajno izvedba v aluminiju, barvanem v standardni barvi (npr. temno siva ali čokoladno rjava), možna je tudi izvedba v bakru ali cinku, ki je cenovno dražja. Zaradi kemijskih reakcij**, ki nastanejo med bakrom in aluminijem je pri bakreni strehi potrebno vgraditi strešno okno z bakrenimi pokrivnimi profili ter prav tako z zunanjo bakreno obrobo. Okenska obroba se natanko prilega velikosti okna. Kot dodatni tipski sestavni del strešnega okna je običajno v ponudbi proizvajalca in se jo izbere glede na vrsto kritine, saj je velika razlika med tesnenjem na bitumenski skodli ali korcu. Zunanje obrobe sicer lahko izvede tudi izkušen kleparski mojster, vendar je pred tem smiselna primerjava kvalitete in cene takega izdelka s tipskim. Ko se vgrajuje več oken skupaj je potrebno izbrati ustrezno obrobo za skupinsko vgradnjo. ** Kombinacija bakra in aluminija povzroči nastanek elektrolitske korozije, katerega posledica je najedanje bakra.

Za vas smo primerjali nekaj izdelkov na slovenskem tržišču...

Okensko okovje

Različna okenska okovja omogočajo odpiranje in zapiranje strešnega okna ter določajo stopnjo protivlomne varnosti, ki je odvisna od števila zapiralnih elementov in njihove izvedbe. Običajni načini odpiranja sodobnih strešnih oken so: zasuk okenskega krila okoli srednje osi, odpiranje navzven okrog zgornjega roba, zasuk okenskega krila okrog osi, ki je pomaknjena v zgornjo tretjino okna. Obenem vsa sodobna okovja omogočajo, ne glede na način odpiranja okna, tudi zasuk krila okoli svoje osi v položaj za čiščenje s fiksiranjem krila za lažje in varnejše čiščenje.

Določeni modeli oken imajo tudi samo-mazalno okovje z drsnim plastičnim zatičem.

Način odpiranja

Načini odpiranja predstavljajo odločilen faktor pri funkcionalnosti rokovanja s strešnim oknom ter izkoristek prostora pod oknom. Pri namestitvi ročice za odpiranje sta uveljavljena dva koncepta: kljuka na spodnjem delu in ročica za odpiranje zgoraj. Za odpiranje z ročico zgoraj velja, da omogoča postavitev nižjega pohištva pod okno in hkrati omogoča enostavno odpiranje okna brez sklanjanja preko pohištva. Strešno okno, ki se odpira tudi s kljuko na spodnjem delu je primerno za položnejše naklone streh z višjim parapetnim zidom cca. 130 cm, kjer pod oknom ni nobenega pohištva, ki bi oviralo odpiranje. Kljuka spodaj omogoča lažje odpiranje oken, ki so vgrajena višje a še vedno dovolj nizko, da je možno doseči kljuko tudi pri zapiranju okna. Modeli strešnih oken s kljuko spodaj, se lahko odpirajo po srednji osi, zgornji tretjini ali zgornjem robu. V kolikor prostor pod oknom omogoča, da se približamo do zidu, je glede na namembnost prostora in željo po pogledu na okolico skozi odprto okno, možno vgraditi strešno okno z odpiranjem s spodnjo kljuko navzgor po zgornjem robu ali z odpiranjem po osi na zgornji tretjini okna. Pri zagotavljanju kakovostne izrabe prostora je pomembno omogočiti pogled skozi okno ne samo stoječi osebi, temveč tudi osebi v sedečem položaju, kaj je dodaten kriterij pri izboru primernega načina odpiranja okna.

		Pri strešnem oknu s kljuko spodaj in vrtiščem okoli zgornjega roba, je potrebna previdnost pri višini vgradnje. Če je okno vgrajeno višje kot 1,5 m od gotovih tal, se okno ob odprtju pomakne preveč navzven, kar lahko povzroči težave pri zapiranju. Okno s takšnim okovjem naj se vgrajuje na višini cca 130 cm od gotovih tal. Omogočen naj bo neoviran dostop do okna (pod njim naj ne bo pohištva).
		Primer okna z vrtiščem v sredini. Če je ročica za odpiranje spodaj, veljajo podobno proporočila kot pri zgornjem primeru. V kolikor pa je ročica za odpiranje zgoraj pa se nizek prostor pod oknom lahko izkoristi za postavitev pohištva (npr. pisalne mize v otroški sobi, ....).
		Najpogostejša napaka ob vgradnji oken v mansardah je, da se vgrajujejo previsoko in ne omogočajo sedeči osebi pogleda skozi okno na okolico, kot je to primer pri klasičnih vertikalnih oknih. Zato naši najnovejši predpisi določajo, da mora biti vsaj eno strešno okno v bivalnih prostorih vgrajeno na višini max. 90 cm od gotovih tal.

Tesnila

Za zagotavljanje tesnjenja okna med okenskim okvirjem in krilom je na okenskem okvirju vgrajeno trajno elastično tesnilo. Le-ta zagotavlja tesnost stika med krilom in okvirjem. Tesnjenje se poveča z dodatnim tesnilom, ki je vgrajeno na okenskem krilu. Enojno ali dvojno tesnjenje je odvisno od modela strešnega okna. Večkratno tesnjenje izboljšuje zračno tesnost ter povečuje zvočno izolacijo okna.

Okensko steklo

Zasteklitev je za uporabnika pomembna v smislu izolativnosti, življenjske dobe in varnosti, izbiro različnih vrst zasteklitve pa določa tudi namembnost prostora in potreb uporabnika. Osnovna zasteklitev je toplotno izolacijsko steklo (termopan) z dvojno zasteklitvijo in vmesnim prostorom v sestavi 4-16-4 (4 mm debelo notranje in zunanje steklo ter 16 mm vmesnega prostora). Toplotna izolativnost takega stekla dosega bistveno manjšo vrednost od predpisane in se giblje okoli 2,5 W/m2K (največja dovoljena toplotna prehodnost stekla po "Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah" je 1,4 W/m2K). Določilu odgovarja zasteklitev, katere toplotna izolativnost je povečana s plinsko polnjenim vmesnim prostorom (argon) ter nizkoemisijskim nanosom na zunanji strani notranje šipe. Vrednost toplotnega prehoda pri taki energijsko varčni zasteklitvi je U = 1,1 W/m2K. Pri zasteklitvi je vrednost toplotne prehodnosti sicer ustreznejša od predpisane, vendar je potrebno upoštevati toplotno prehodnost celotnega okna (okvir+steklo). Vrednost toplotnega prehoda celotnega okna lahko znižujemo tudi z dodajanjem izolacijskega bloka ob oknih, tako da ob ustrezni zasteklitvi lahko govorimo o nizkoenergetskem strešnem oknu, pri katerem dosežemo izolativnost U manjšo od 1,0 W/m2K.
Toplotna prehodnost vgrajenega strešnega okna mora biti izkazana z veljavnim certifikatom, ki je edino konkretno merilo za zagotavljanje ustreznosti z zahtevami veljavnih slovenskih predpisov na katere bi morali biti pozorni tako projektanti kot investitorji in končni kupci.
Odpornost stekla na udarce toče je možno povečati s kaljeno ali dvoslojno-lepljeno zunanjo šipo. Debelejša stekla se uporabljajo predvsem iz varnostnih razlogov, z njimi se povečuje tudi zvočna izolativnost, ki raste sorazmerno z debelino stekel in dodajanjem posebnega plina v medstekelni prostor, od Rw 29 dB dalje (večja kot je vrednost, boljša je zvočna izolativnost). Strešnemu oknu je možno steklo zamenjati ali izbor prilagoditi zahtevam in potrebam.

Prezračevanje

Slovenski predpisi določajo, da je za zdravo bivanje in udobno počutje potrebno, da se zrak v prostoru izmenja vsaj na vsaki 2 uri.
Še vedno velja, da je v vremensko sprejemljivih pogojih daleč najugodnejše zračenje preko odprtega okna. Ob slabem vremenu ali odsotnosti stanovalcev pa je omogočeno zračenje skozi režo ali prezračevalno loputo (zračnik) pri vodotesno zaprtem oknu in režno zračenje z oknom fiksiranim v priprtem položaju. Pri tem je pomembno, da zrak potuje skozi filter, ki preprečuje vstop mrčesu, od gostote filtra pa je odvisno tudi preprečevanje vstopa prahu. Pomembna je lega zračnega filtra in s tem dostopnost v primeru čiščenja. Obstajati mora tudi možnost zamenjave filtra, če ga po določenem obdobju nabiranja nečistoče ni več mogoče očistiti. Količina izmenjanega zraka je odvisna od izvedbe načina zračenja. Modeli posameznih proizvajalcev imajo režo vgrajeno v okvirju ali krilu okna. Pri modelih s prezračevalno loputo se količina izmenjanega zraka veča s širino okna. Pri prezračevalni reži izmenjana količina zraka ni odvisna od širine okna in se z velikostjo okna ne povečuje.

Senčenje

Skozi okna vstopa svetloba, katere količina je pomembna za dobro počutje, tako psihično kot fizično. Bivalno ugodje pa je potrebno nadgraditi s senčili. Zato je pomembno, da izberemo taka okna, pri katerih proizvajalec ponuja tudi pestro izbiro notranjih in zunanjih senčil. Montaža je enostavna, senčila je mogoče vgraditi tudi naknadno. Za poletne mesece je pomembna zunanja zaščita, ki preprečuje prekomerno segrevanje stekla in posledično prostorov, ki so obrnjeni na vzhodno, južno in zahodno stran***. V ta namen je možno izbirati med zunanjim prosojnim senčilom ali roleto. Notranja senčila imajo predvsem funkcijo uravnavanja količine svetlobe v prostoru, zagotavljanje zasebnosti, dekoracije, ter odvisno od vrste materiala nudijo tudi zaščito pred soncem.   

Vgradnja Tako kot pri vsakem gradbenem elementu je tudi pri strešnem oknu pomembna pravilna vgradnja. Zaradi izpostavljene lege je poudarek na pravilnosti še toliko večji. Pri vgradnji je potrebno slediti navodilom proizvajalca, pri čemer so ključne predvsem izvedbe sekundarne kritine, parne zapore in toplotne izolacije. Kvalitetna izvedba sekundarne kritine in njena priključitev na okno prepreči vdor vode pri morebitnem puščanju kritine in s tem dolgo življenjsko dobo okna. S parno oviro zapremo dostop vlažnemu zraku iz objekta v območje med špirovce, ki s tem vlaženju okna. Pravilno izbrana, ustrezno izvedena in ustrezno dimenzionirana toplotna izolacija pa omeji toplotne izgube iz objekta na predpisane dopustne vrednosti. V kolikor bo vgradnja pravilna, bo zagotovljeno visoko bivalno ugodje, življenjska doba strešnega okna pa bo daljša. Podpora arhitektom V pomoč pri načrtovanju mansarde je največkrat na voljo gradivo v tiskani obliki z informacijami o tehničnih lastnostih posameznih modelov strešnih oken. Informacije in nasveti o osvetlitvi prostorov so nadgradnja osnovnim brošuram. Posamezna podjetja poleg brošur nudijo tudi programska orodja, ki omogočajo vključevanje vnaprej pripravljenih modelov oken glede na izbrane dimenzije v računalniško risbo ter hkrati seznanjajo s praktičnimi nasveti v obliki detajlov vgradnje. Z enostavno uporabo tovrstne podpore je prihranjen čas ter olajšano odločanje pri projektiranju mansard.

*** Uporabo zunanjih senčil določa Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS, št.42/02) ter Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.l.RS, št.125/03). Slednji določa tudi uporabo notranjih senčil.