S pomočjo tesnil na okvirjih preprečujemo vdor zunanjemu zraku v objekt, ko so okna zaprta.
Kljub vsem prednostim, ki jih z okni na objektu pridobimo, pa ne smemo pozabiti tudi na negativne posledice njihove vgradnje. Glede toplotne izoliranosti objekta predstavljajo okna (okvir in zasteklitev) določeno oslabitev. Pozimi so toplotne izgube večje kot skozi izolirano zunanjo steno, poleti pa skozi okna vstopa v prostore objekta več toplote, kot skozi ostale dele pročelja. Čeprav je kakovost izdelave okenskih okvirjev in okenskih stekel vedno boljša, ta slabost še vedno ni popolnoma odpravljena.
Oslabitev varnosti objekta predstavlja drugo pomanjkljivost oken in zastekljenih površin. Medtem ko običajna okovja za zapiranje oken nudijo zadovoljivo varnost, omogočajo običajna dvoslojna stekla relativno enostaven vstop nepovabljenim gostom. Naložba v neprebojna stekla oz. stekla odporna na udarce pa je zaradi visoke cene še vedno ekonomsko vprašljiva.
Za individulano stanovanjsko hišo smo zbrali ponudbe za dobavo in vgradnjo oken in okenskih vrat.
Najpogosteje uporabljeni materiali za okenske okvirje, ki jih danes srečujemo v ponudbi na trgu, so les, plastika in aluminij ter različne kombinacije le-teh.
Med njimi prednjači les, kot naraven in avtohton material. Sodobne tehnologije so omogočile uporabo različnega masivnega lesa (smreka, jelka, macesen, hrast, eksotični tipi lesa,...), njegovo poljubno obdelavo, stikovanje, lepljenje itd. Les, kot eden najstarejših naravnih gradbenih materialov, je prijeten na otip in pogled ter nudi dobro konstrukcijsko trdnost in togost. Je tudi dobro toplotno izolativen: Uf = 1,4 W/m2K pri debelini 68 mm (manjša je vrednost, boljša je toplotna izolativnost). Njegovo pomankljivost, da reagira na vplive iz okolja (nihanja vlage in temperature, ...), ublažimo z različnimi zaščitnimi premazi, ki pa jih moramo v življenjski dobi lesenega izdelka večkrat obnavljati.
PVC profili so odpornejši na zunanje vplive, so dobro toplotnoizolativni (Uf ~ 1,7-1,1 W/m2K), konstrukcijsko togost in trdnost pa povečujemo z jeklenimi ali aluminijastimi ojačitvenimi profili. Na voljo je pestra izbira barvnih odtenkov in različnih lesnih designov. Vzdrževanje praktično ni potrebno.
Aluminijasti profili imajo najboljšo konstrukcijsko togost, kar omogoča vgradnjo stekel velikih dimenzij debelin in teže. Z uporabo takih stekel lahko dosežemo visoko stopnjo varnosti, požarne varnosti, zvočne in toplotne izolativnosti. Osnovni okvirji imajo slabšo toplotno izolativnosti (Uf ~ 2,1 W/m2K), ki pa se lahko izboljša do (Uf ~ 1,0 W/m2K) z različnimi izolacijskimi prekinitvami, dodatnimi tesnili in uporabo kvalitetnih toplotno izolacijskih stekel. Profili so lahko barvani v različnih barvah in vzorcih, plastificirani ali eloksirani. Vzdrževanje praktično ni potrebno.
Trenutno zelo primerna rešitev je kombinacija lesenih in aluminijastih profilov. Leseni profil na notranji strani stene nudi konstrukcijsko nosilnost in lep izgled, na zunanji strani pa kljubuje vplivom okolja in večjim temperaturnim nihanjem aluminijasti profil. Vzdrževanje aluminijastega dela praktično ni potrebno, vzdrževanja lesenega dela pa je relativno malo.
Za zasteklitev oken danes uporabljamo praktično samo dvo- ali troslojna toplotnoizolacijska stekla (termopan). Debelina stekel v tem »sendviču« je lahko različna, standardno uporabljamo 4 mm. Najbolj razširjena kombinacija je 4-16-4 (notranje in zunanje steklo 4 mm, vmesni prostor 16 mm). Debelejša stekla uporabljamo predvsem iz varnostnih razlogov in zaradi povečanja zvočne izolacije. Vmesni prostor med stekli je v osnovni različici zapolnjen z zrakom, ko je toplotna izolativnost večslojne kombinacije okoli 2,9 W/m2K ali s plinom, ko se toplotna izolativnost v kombinaciji z nizkoemisijskim nanosom na steklu lahko občutno poveča - tudi do 1,1 W/m2K.
Zvočna izolativnost večslojnega stekla raste sorazmerno z debelino stekel, predvsem pa z razliko debelin notranjega in zunanjega stekla in se giblje od Rw 32 dB do 47 dB (večja je vrednost, boljša je zvočna izolativnost). Pri ostrejših zahtevah po zvočni izolaciji se uporablja tudi poseben plin v medstekelnem prostoru.
| Zasteklitvena shema | Vrsta stekla po namenu | Toplotna izolativnost stekla Ug vrednost (W/m2K) | Zvočna izolativnost stekla Rw vrednost (dB) |
![]() | toplotno izolativno | 2,9 / 1,1 | 32 |
![]() | varnostno | 2,9 / 1,1 | 38 |
![]() | zvočno izolativno | 2,9 / 1,1 | 39 / 43 |
Izbiramo lahko med različnimi tipi okovij za kakovostno odpiranje in zapiranje oken in okenskih vrat. Omogočajo odpiranje okenskih kril preko vertikalnih in horizontalnih krajnih in sredinskih osi, drsno odpiranje po posebnih vodilih ali drsno »zlaganje« po principu harmonike. Poleg odpiranja mora biti omogočeno tudi učinkovito zapiranje, ki zagotovi tesnenje okenskih kril in obenem onemogoča oz. otežuje odpiranje z zunanje strani. To dosežemo z varnostnimi večtočkovnimi zatiči po celotnem obodu okenskega okvirja.
Ker so okenski okvirji in krila iz materialov, ki ob medsebojnem naleganju (krilo na okvir) ne zagotovijo brezhibnega tesnjenja, se na okenska krila vgrajujejo različna tesnila (gumijasta, silikonska, umetne mase, ....). Le-ta zagotovijo tesnost stika med krilom in okvirjem. Glede na zahtevan nivo tesnjenja lahko izbiramo med enojnim, dvojnim ali trojnim tesnilom.
Poleg vseh naštetih elementov oken, ki vsak zase in skupaj v kombinaciji zagotavljajo čimboljše opravljanje pričakovanih nalog oken in okenskih vrat, je za dosego tega cilja izredno pomembna pravilna in natančna vgradnja le-teh. Pomankljivosti pri montaži lahko izničijo številne kvalitete posameznih elementov (tesnjenje toplotna in zvočna izolativnost, zapiranje, ....), ki sicer bistveno vplivajo na višino cene oken. Zato je smiseln nadzor vgrajevanja in strokovni pregled vgrajenih oken.
