Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.
Vprašanje: izolacija prezračevane, paronepropustne strehe
Nejc
24. maj. 2005 20:34

izolacija prezračevane, paronepropustne strehe

Imam naslednji problem:

V novogradnji smo dali nad bivalno mansardo izvesti prezračevano streho. Kljub drugačnim navodilom in zeljam nam je izvajalec izvedel naslednjo konstrukcijo od zunaj proti prostoru: opečni strešnik (bobrovec), zračni kanal, strešna lepenka (izosek), smrekove deske (2 cm). Problem je torej zamenjava naročene paroprepustne folije z neprepustno strešno lepenko (bitumiziran karton).
Ali moram pri izolaciji opisane strešne konstrukcije nujno izvesti še notranji zračni kanal pod deskami. Problem je namreč da so špirovci zgolj debeline 14 cm, ne bi pa rad spuščal konstrukcije globoko v prostor.
Razmisljal sem o izvedbi izolacije s kameno volno do desk brez parne ovire (zapore) proti prostoru. Tako bi bil sistem odprt v prostor ter bi prosto sprejemal in oddajal vlago v prostor. Ali bi s tem poslabsal izolativne lastnosti kamene volne.
Druga opcija, ki jo vidim je izolacija s celuloznimi vlakni (tendisol), na katerih izolativne sposobnosti vlaga ne vpliva (oz. se hitro sušijo). Je pa v tem primeru nujno izvesti parno oviro. Torej bi bila vlaga, ki bi prešl skozi parno oviro v izolacijo tam tudi ujeta (med parno oviro in strešno lepenko).

Kako rešiti problem brez spuščanja stropov v prostor? Zelim si namrec, da bi se pod spirovci v prostor z končanimi mavčnimi oblogami spustili za cca 7 cm.

Hvala za odgovor.


Odgovori (prikazani od najnovejšega navzdol)
Rajko
24. maj. 2005 11:12

RE: izolacija prezračevane, paronepropustne strehe

V vsakem primeru je za bivalno mansardo pod izolacijo nujna vsaj parna ovira, če že ne zapora (odvisno od paroprepustnosti plasti nad izolacijo). Tudi če nameravate strop izolirati s tervolom, to tega dejstva ne spremeni, saj je paroprepustnost kamene volne in celuloze praktično enaka. Vlagi v toplem zraku bivalnih prostorov je namreč pri prehodu skozi plast izolacije treba otežiti pot (ovira) ali jo povsem zapreti (zapora), ker je bo v nasprotnem primeru z ohlajanjem preveč in bo v plasti izolacije prišlo do kondenzacije. Pri vas namreč nadaljevanje poti vlagi zaradi strešne lepenke ne bo mogoče. S pojavom kondenza pa pride seveda do mokre izolacije, ki močno izgubi svojo izolacijsko sposobnost in se je tega zato nujno treba izogniti.
Če bi lahko zagotovili 100% zrakotesnost močne parne zapore (alu folija) in imate suho ostrešje (sušeno na zraku več let), potem načeloma vlaga nima od kod priti v plast izolacije med strešno lepenko in parno zaporo in bi torej lahko šli z izolacijo vse do desk. Ker pa takega primera v praksi praktično ni (številnim izvajalcem je zrakotesnost žal španska vas), je min. 2 cm debela plast zraka nad izolacijo priporočljiva, da se morebitna vlaga tu lahko izloči. Seveda je potem nekje zgoraj potrebno to režo odzračevati.
Problem z zadostno količino izolacije (cca. 20 cm) in hkrati brez spuščanja stropov v prostor žal v vašem primeru ni več rešljiv. Natanko to je tudi razlog, da se danes priporoča vgradnja celotnih sistemskih rešitev, saj so, kot vidite na lastnem primeru, elementi med seboj povezani in vsak material z vsakim pač ni kompatibilen.