izolacija na termoblok
Pozdravljeni, zaključujem z novogradnjo
stanovanjske hiše na krasu. Hiša je grajena s
termoblokom goriških opekarn, debeline 38 cm (k = 0,60
W/m2K (zid 0,40 m)) - toplotna prevodnost 0,258 W/mK.
Gradnja je izvedena z navadno apneno cementno malto
(maltit), notranji ometi so apneno cementni z zaključkom
fine apnene malte v debelini cca 1,5 cm, fasadna stran
je bila po zaključku gradnje ometana s cementnim
obrizgom (špric). Glede na podatke o laokaciji hiše naj
bi bila projktna temperatura -10 oC. Zanima me kašno
fasadno izolacijo in v kakšni debelini priporočate za
zadevni objekt, prav tako me zanima kašen naj bi bil
zaključni fasadni sloj.
Hvala, Božo [bozo]
Odločitev o debelini izolacijskega
sloja je v veliki meri prepuščena vam kot investitorju –
izolacijska obloga naj bo torej taka, da boste z njo
zadovoljni sami. Trenutno veljavnim predpisom boste
namreč verjetno (odvisno tudi od oblike stavbe,
natančnejše lokacije, ipd) ustregli že samo z eno
plastjo termoizolacijskega ometa v debelini cca 5 cm (na
ta način bi dosegli skupno toplotno prehodnost okrog
0,45 W/m2K). Seveda pa velja iti korak dlje in hišo
bolje toplotno izolirati. Tu pa se vedno pojavi
vprašanje – kako oz. koliko bolj. Dejstvo je, da je
debelina toplotne izolacije bistven parameter, ki vpliva
na toplotne izgube objekta, torej se pri njej ne splača
varčevati, saj je to edini del fasade, ki vam vrača
vložek. In pri teh ocenah, kaj se komu izplača in zdi
smiselno, smo si ljudje različni – še vedno se najdejo
ljudje, ki so zadovoljni tudi v neizoliranih hišah, pa
taki, ki jih izolirajo s 5, nekateri 10 cm izolacijske
obloge in tudi taki, ki jim je je še 20 cm premalo. Kam
torej spadate vi?
Konkretno pa bi 5 cm izolacijska
obloga (s toplotno prevodnostjo 0,038 W/mK) v vašem
primeru pomenila toplotno prehodnost (U) okrog 0,33
W/m2K, 10 cm da U= 0,23 W/m2K, 14 cm pa U= 0,185
W/m2K.
Glede same izbire izolacijskega materiala in
zaključnega sloja, pa vam svetujem, da se posvetujete s
strokovnjaki iz Goriških opekarn. Vaša opeka je namreč
po njihovih podatkih zelo paroprepustna (faktor difuzije
vodne pare 2,5) in zato kljub na zunanji strani zidu
nameščeni toplotni izolaciji pri običajnih tankoslojnih
fasadah skoraj vedno pride do kondenzacije (še bolj kot
od izbire vrste izolacije je to odvisno od zaključnega
sloja). Običajno se v dovoljenem času kondenz sicer
posuši, ob izbiri preveč parozapornega zaključnega sloja
pa bi se plast izolacije preveč navlažila, zato je torej
potrebno namestiti bolj paroprepustne zaključne sloje
(npr. mineralni, silikatni).
V takem primeru se pač
dejansko pokaže, da vsaka izolacija oz. fasada in vsaka
opeka pač res ne gresta skupaj. To pomeni, da je treba
poiskati sistemsko rešitev, ki jo je npr. predvidel
proizvajalec opeke oz. sistema (s tem bo morda
onemogočeno ali vsaj močno oteženo poljubno izboljšanje
izolativnosti z debelino toplotne izolacije) ali pa
izdelati t.i. prezračevano fasado. Ta ima neposredno za
izolacijsko oblogo še nekaj cm debelo zračno plast, kjer
se lahko odvede vlažen zrak, šele za njo pa zunanjo
obzidavo/oblogo, ki je vidna od zunaj. [Rajko]