Neprimerna je groba betonska kritina, ker se na grobi površini lažje zadržujejo umazani delci, prah, saje, itd... Bramac ni groba betonska kritina, zato teh težav nima. Po pokritju strehe je treba le počakati en bolj konkreten dež, da izpere ostanke (sicer bio) olj, ki ostanejo kot posledica same izdelave strešnikov. Menda pa imajo tudi certifikat, ki potrjuje, da je njihova kritina primerna tudi za zbiranje pitne vode, o čemer pa se lahko prepričate tudi sami (080 20 30)... [Rajko]

Za mansardo je Trendisol praviloma boljša izbira, kajti ta del stanovanja je najbolj izpostavljen vročini, Trendisol pa je celulozna izolacija izdelana na bazi lesa (zmlet star časopisni papir z dodatki) in se zato najbolje od vseh vrst izolacije obnese pri preprečevanju vročinskega udara poleti. Pri tem mu noben Tervol ali kakšna druga vrsta volne ne more konkurirati. To je njegova glavna prednost, ki še bolj pride do izraza, če jo kombinirate z uporabo lesnih vlaknenk kot sekundarne kritine. Del možnosti ste vi torej že zapravili (razen če nimate poleg folije položenih tudi še lesenih desk). Dodatna prednost celuloze je tudi odlično sprejemanje in oddajanje vlage (saj najbrž veste, kako hitro se navlaži in posuši časopisni papir). Ima pa celuloza tudi nekaj slabosti; največja je zagotovo cena, saj je marsikomu težko upravičiti cca. 3 krat višjo ceno ob enaki toplotni prevodnosti. Druga je (ne)gorljivost. Trendisol sicer ima dodatke proti gorljivosti, ampak s kameno volno se v tem vseeno ne more primerjati. Tretja je praktično onemogočena samogradnja, saj volno lahko vgrajujete sami, puhala za vpih celuloze pa najbrž nimate...
Če se boste odločili za Trendisol, potem je priporočljivo zalepiti stike folije (sekundarne kritine), kajti ta izolacija se vgrajuje (vpihuje s puhalom) v razsutem stanju in obstaja nevarnost, da vam bo med vpihovanjem 'ušla' skozi netesna mesta.
Moj nasvet bi bil – če imate možnost mansardo izolirati z vsaj 25 cm Tervola, izberite to varianto (glede na to, da ste nekaj že zamudili s sekundarno kritino), če pa vam prostora za izolacijo primanjkuje, pa izberite Trendisol. Ta bo nalogo poleti kljub npr. debelini le 18 cm opravil vsaj tako dobro kot 25 cm volne.
Pozimi sta obe izolaciji enakovredni in je odločilna le debelina. In ne pozabite na pravilno izbiro parne ovire, ki bo ustrezala celotni strešni konstrukciji. Ne vgradite 'prehude' parne zapore (npr. alu folije) brez potrebe!
[Rajko]

Sam končni izgled parketa (mat, polmat, sijaj) je stvar okusa in je zato nemogoče svetovati, kaj izberite – kar vam je pač všeč. Vzorce si pa le oglejte v kakem salonu/prodajalni parketa ali pa vam naj jih pokaže vaš izvajalec oziroma vam pokaže svoje reference.
Kar pa se tiče same vrste laka (kislinski, poliuretanski, vodni) pa je med njimi nekaj bistvenih razlik, glede na katere se boste morali odločiti. Naj vam jih kar našteje in razloži vaš izvajalec (če jih ne pozna, potem gre za nestrokovnjaka, ki mu ne kaže zaupati izvedbe del), v osnovi pa so naslednja: kislinski je najbolj preprost za izvedbo, a je najbolj strupen in se ga zato vse manj uporablja. Poliuretanski je najbolj obstojen (odporen na obrabo – trd), a precej zahteven za izvedbo (zahteva visoko vlažnost prostorov) in še vedno ne najbolj zdrav – vsaj nekaj dni po lakiranju se ni pametno dlje časa zadrževati v prostorih. Vodni lak pa je najbolj zdravju prijazen, a žal najmanj odporen na obrabo, kemikalije, udarce... [Rajko]

O izoliranju mansarde smo tule že precej govorili (tudi prejšnji teden npr.) in tudi naštevali prednosti/slabosti posameznih materialov. Malo pobrskajte po arhivu.
Vaša trenutno zamišljena rešitev je načeloma možna, morate pa se zavedati, da je Al folija praktično popolnoma nepropustna za vlago (njeni stiki pa morajo biti zrakotesni – torej zalepljeni), kar v bistvu pomeni, da bo notranja vlaga lahko prišla le do nje naprej pa ne. 'Dihala' bo torej le mavčno kartonska plošča (če ji tega ne boste preprečili s kakšnim od parozapornih premazov) in izolacija pod folijo. [Rajko]

Toplotne prevodnosti in druge snovne lastnosti naštetih materialov so objavljene v Tabeli 2 Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je objavljen tudi na spletu:
http://www.gov.si/mop/zakonodaja/zakoni/prostor/graditev/toplotna_zascita.pdf
[Rajko]

tudi mene zanima [martin]

Strojni estrihi stanejo od cca. 2 do 4 tisoč sit za kvadratni meter. Pač odvisno od debeline posameznih plasti (betona in izolacije) in tudi vrste izolacije. Tudi vsi izvajalci se ne cenijo enako... Estrihi se sušijo več mesecev, je pa to sicer odvisno tudi od tega, zakaj vas stvar zanima (vpliva pa seveda tudi prezračevanje, letni čas, itd...) Če bi radi pohiteli s polaganjem končne talne obloge, se pri nekaterih da malo 'pogoljufati', pri drugih pa se to praviloma hudo kaznuje. Keramiko se npr. polaga že po cca. 4 tednih sušenja (nekateri jo celo že prej, a strokovnjaki to odsvetujejo), med tem ko je parket precej bolj občutljiv na preostalo vlago v betonu in naj bi se le-ta sušil vsaj 3 mesece.
Suhomontažni estrihi so praviloma dražji od klasičnih (mokrih), jih je pa tudi nehvaležno primerjati med sabo, ker tudi debeline niso povsem primerljive. [Rajko]

Kar se same izolativnosti tiče, je vseeno ali vzamete kameno volno ali stiropor. Toplotna prevodnost obeh je praktično enaka (cca. 0,04 W/mK). Bolj pomembna bo debelina, a tu ste žal najbrž omejeni s tlaki v drugih prostorih. Svetujem vam vsaj 5 cm izolacije pod estrihom, če pa imate prostor, pa tudi več ne bo preveč. Če bo klet neogrevana, bodo izgube v tla precejšnje in če vam za izolacijo pod estrihom primanjkuje prostora, je koristna tudi namestitev izolacije AB plošče od spodaj (v kleti).
Cena talnega ogrevanja v kopalnici je močno odvisna od izvedbe in naj pri preprostih izvedbah ne bi bistveno presegala cene za radiatorsko ogrevanje. Lahko pa stvar tudi precej zakomplicirate (in seveda podražite). Je bilo pa o tem tule že govora - malo pobrskajte po arhivu.
[Rajko]

Meni osebno je najboljša varianta ta,da poiščeš koga,ki je podrl kakšno staro iz polnih opek zidano hišo,da ti proda to opeko.Opeka mora biti trdna (da ni bila vlažna,pomrznjena...),da ti jo kamnosek lahko prežaga na poljubno debele ploščice.Opeke nato položiš,prebrusiš in prelakiraš.Delo je umazano,vendar končni izgled talne obloge je zaradi apnenčastih struktur v opeki zelo lep.... lp Mare [Mare]

Ni smiselno zidati s toplotno izolativno malto, saj z njeno uporabo pridobite manj kot odstotek pri toplotni izolativnosti zidu. [Misel d.o.o.]

Cena (material + delo) betona varira in je odvisna od marke betona, količine in načina vgraditve. Pri deb. konstrukcije cca 25 cm je cena cca 22000 SIT/m3. [Misel d.o.o.]

Nekaj o fasadnem sistemu iz perforiranega stiropora si lahko preberete na naslednji povezavi:
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT119.htm

Edini razlog, ki ga vidim in zaradi katerega je morda vgradnja paroprepustnega stiropora v vašem primeru lahko sporna je, da je lahko termoblok preveč paroprepusten in bo zato pozimi prišlo do kondenzacije vodne pare - (najbrž) v plasti izolacije. Za natančnejšo oceno pa bi bilo treba poznati podrobnejše podatke o termobloku (na spletni strani Goriških opekarn jih ni), zato vam svetujem, da se o tem posvetujete s tehnično službo izdelovalca, kjer naj vam tudi predstavijo in razložijo pravilno izvedbo. [Rajko]

Če je stvar brezhibno izvedena, so izkušnje dobre. Če odštejete višji račun za elektriko..
Več o električnem talnem ogrevanju pa si oglejte in/ali povprašajte na spodnji povezavi:

http://www.egro.net/talnoogrevanje.html
[Rajko]

Nekaj teh sistemov imajo v Obiju,videlsem jih tudi v Chemotu....ker ti je pa všeč izgled opeke ti predlagam iz lastnih izkušenj polovični klinker Ljubečne iz Celja.Polagaš normalno kot ploščice samo pazi pri fugiranju,da ne mažeš preveč po ploščicah,ker je težje čiščenje.Tako boš malce privarčeval,ker so nekateri sistemi kar precej dragi..Lahko pa najdeš tudi klinker različnih barv,postaran,.....tega je veliko....
lp Mare [Mare]

Še ena varianta obstaja, ki se imenuje FASSA BORTOLO.To je vodilni italijanski proizvajalec ometov in fasadnih sistemov.Cene so podobne Baumitovim, kar se tiče kvalitete pa je v evropski špici. Za nadalnje informacije 03104890508 [robi]

cena kamna: 2.000-20.000/m2.
polagajo običajno teracerji, cena po dogovoru. [katarina]

Zračni kanal nad sekundarno kritino naj bi ob napušču dosegal vsaj 2 promila tlorisne površine strehe oz. najmanj 200 cm2 na dolžinski meter napušča.
Višina kontra letev 3 cm bo za vaš primer torej dovolj. [Rajko]

Termotop je izolacija, ki se praviloma namešča na zgornjo stran špirovcev. Kakor vas razumem pa vi strehe ne boste odkrivali/spreminjali. Torej ste omejeni le na notranjo izolacijo (oz. prostor med in pod špirovci). Ta je sicer res lahko iz steklene volne (npr. Ursa), ni pa to nujno. Lahko uporabite tudi kameno volno (ta je recimo 'v sorodu' s termotop ploščami, saj gre za istega izdelovalca – Termo Škofja Loka), obstajajo pa tudi še druge alternative, ki so v nekaterih pogledih še bolj primerne za izolacijo mansard in o katerih smo v preteklosti tule že precej govorili... [Rajko]

če nimaš nič proti plastiki, kupi PVC, saj so bistveno cenejša in trajnejša. pa še eno uro barvanja in 3 deci barve prišparaš na deset let. [klem]

Isti modeli kot jih ima AJM firma. [SEBA]

Predlagal bi ti Aluplast cevi(PVC).Izvedbo pa v tem primeru prepusti strokovnjakom če nimaš pravega orodja. [sašo]

meni deluje zelo ceneno. če res ni druge možnosti (slabo ostrešje, nosilnost) in majhna teža predstavlja prednost, potem bi jo jaz vzel. [klem]

Če gre pri izdelavi mansarde le za izolacijo (stropa/ostrešja) mansarde, potem bo najbrž res najbolje, če najprej izdelate estrihe. Skozi toplotno neizoliran strop brez parne ovire/zapore se bo estrih pač res hitreje in lažje posušil. Če bo boste v mansardi izdelali tudi predelne stene (iz mavčno kartonskih plošč), pa je bolje, če te predelne stene postavite, nato izdelate estrihe in počakate, da se večji del vlage iz estrihov izloči (vsaj kak mesec ali dva – odvisno od letnega časa, zračenja,...), šele nato pa bandažirate stike med ploščami iz mavčno kartonske obloge. Če bi namreč te stike dokončno izgotovili prej, bi zaradi nanadnega in dolgotrajnejšega dviga vlage v prostorih (kot posledica sušenja estriha), utegnili počiti. [Rajko]

Samo v razmislek: smo lastniki starejše hiše in "preklinjamo", da se pred leti odločili za sanacijo ne pa za novogradnjo. V kolikor imate možnost se enostavno odločite za novogradnjo. Naredili si jo boste tako kot boste vi želeli, uporabili boste material, ki ga boste sami izbrali,.. [suzana]

Spoštovani g. Marko
Razlika med Vobitektom in Izotektom je ta, da je prvi bit. hidroizolacijski trak namenjen predvsem za podzemne hidroizolacije in je iz oksidiranega bitumna. Izotekt je bitumenski plastomerni trak in je namenjen za hidroizolacijo na mestih, kjer imamo opravka z več talne vlage(vode) in je po kakovosti boljši.
V vašem primeru predlagam Vobitekt V4 (SV/4-60).
Več informacij pa dobite na www.tim.si.
Lep pozdrav, Marko. [Marko]

Pozdravljeni!
Tudi midva z dekletom imava na strehi veliko metrov žlot, še več pa obrob ter žlebov. Vse to je izdelano iz aluminija. Cenovno je sigurno ceneje kot baker. Glede cene montaže letega najbrž ne bi smelo biti razlike med aluminijem in bakrom. Baker je prva let lep potem pa oksidira in vsaj meni ne deluje ve ča tako lepo (poglej na kakšno cerkev). Ker sem tudi sam v fazi gradnje, veliko gledam tudi po drugih strehah in veliko je aluminija. To je moje mnenje. [Marko]

Veliko hlevov in kozolcov se pokritih z "slovensko " izvedbo Bramaca. Mislimda ga delajo na dolenjskem (Novak). Pripročam vam, da nareite hladni val ali pa vsaj nekako zaprete podstrešje, da ne bi prihajal prah od sena med "fuge" cegla, ker bi poteznalo zamakat. [Marko]

Stirodur bo v vašem primeru najbrž odveč, saj se ta pretežno uporablja v vlažnih pogojih. Pri izdelavi estriha, se ga običajno uporabi le na balkonih. Stiropor bo sicer za notranje prostore primernejši, morda pa bi veljalo razmisliti tudi o mineralni volni, ki bolje od stiropora duši širjenje udarnega zvoka. Je pa malo dražja in neprijetnejša za polaganje, zato se je marsikateri izvajalec raje izogne. Bodite pa pozorni tudi na detajle; npr. da bo robni trak res povsod kakovostno ločeval plavajoči estrih od sten, kako bo izveden prehod notranjega estriha na balkon, itd... Nekaj o tem si lahko preberete na naslednji povezavi:
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT161.htm
[Rajko]

Ne. Če pa kakšna kapljica uide skozi strešnik ali se pojavi kot rezultat kondenzacije, pa zaradi sekundarne kritine ne bo nobene panike. Saj je ta ravno zato tam!
Opečna kritina ima glavno slabost v ceni. Še zlasti v ceni dodatnih elementov (zračniki, slemenjaki, krajniki, itd). Sicer pa poznam kolega krovca, ki jo je dal sebi na streho in je potarnal, da je razočaran, saj se mu je že po dveh letih na njej pričel nabirati mah…
[M.]

Ne. Montažne poliuretanske pene so pač eden najbolj izolativnih materialov, ki se sploh uporabljajo v gradbeništvu, saj je njihova toplotna prevodnost običajno od 0,025 W/mK do 0,035 W/mK, kar je vsaj še 20% bolje od izolacij, ki smo jih sicer najbolj vajeni (penjeni polistiren, mineralna volna,…). Kar se strupenosti tiče, se vam je ni treba panično bati, saj je sporna kvečjemu izdelava teh materialov (CFC) in pa njihovo gorenje.
Raje posvetite pozornost kakovostni montaži/monterjem kot iskanju alternativnih materialov.
[Rajko]

Podeskanje je v glavnem odvisno od geografske cone lokacije objekta. če je to na primorskem se, zaradi burje, obvezno podeska. [MISELd.o.o.]

O izolaciji med in pod špirovci je bilo tule že veliko govora – pobrskajte po arhivu. Načeloma pa velja, da se za dosego toplotne izolativnosti pozimi približno enako dobro obnese izolacija iz mineralne volne (steklena ali kamena) ali celuloze, med tem ko se poleti pri obrambi pred vročinskim udarom najbolje obnese prav slednja. Zaradi večje gostote ji praviloma sledi kamena volna in potem steklena. Je pa sicer izbira precej odvisna tudi od konkretne izvedbe, prostora, ki je na voljo, itd. Druge izolacije se za izolacijo podstrešij običajno ne uporabljajo. [Rajko]

za ometavnje se uporablja razmerje 1:3:9 za cem. obrizg pa 1:3. pri cem. obrizgu prakticirajo z dodajanjem malo apna (cca 1 lopata na mešalec), da se obrizg bolje prime na steno. [matija]

Žal polagalcev ne poznam predlagam pa vam,da navedeta kraj kjer se bo delo izvajalo, način polaganja ,kvadraturo ...skratka malo več podatkov...

Želim vam upešno poizvedbo [Marko]

številka mreže pove prerez armature na 1 m' v nosilni smeri.
R mreže so nosilne v eni smeri, Q mreže v obeh smereh.
številka npr. 133 nam pove da ima ta mreža prerez nosilnih žic 1.33 cm2. Mreža R 628 ima prerez nosilnih žic v nosilni smeri 6.28 cm2, kar predstavljajo jeklene palice fi 10 mm na razstoju 12.5 cm. Če imate faks vam lahko tabelo mrež posredujem. [matija]

Praktičnih izkušenj s tem ometom sicer nimam, ampak že proizvajalec sam navaja, da omet ni primeren za ometavanje kletnih prostorov (izpostavljenih vlagi).

http://www.baumit.com/si/misc/pdb/ThermoExtra.pdf

Kar se same izolativnosti tiče, je toplotna prevodnost ometa 0,09 W/mK, kar pomeni cca. 2 do 2,5 krat večjo toplotno prevodnost kot jo da 'prava' izolacija. Od 6 cm tega ometa na betonska zidake se torej ne morete nadejati kake ugodne toplotne prehodnosti kletnega zidu, ampak če res ni druge možnosti, bo (če ni vlage) tudi to bolje kot nič.
[Rajko]

Žal. 'Čudežne palčke' oziroma takega materiala ni. 15 cm izolacije v bivalnem podstrešju je malo. Poleti vam bodo sicer v pomoč smrekove deske, saj je znano, da ima les praktično največjo toplotno stabilnost, če pa bo to dovolj, da se ubranite vročinskega udara v mansardi, boste pa videli. Odvisno tudi od lokacije stavbe, saj je znano, da se marsikje ponoči da stavbo učinkoviti hladiti – če se le zunaj kolikor toliko ohladi (cca. 20 st. C). Če pa imate smolo in so v najhujši vročini že pred sončnim vzhodom pri vas temperature okrog 25 st. C, potem v vročem poletju pregretju ne uidete, saj se sčasoma na vročini vsak material segreje.
Pozimi (ob sicer korektni izvedbi) najbrž stvar ne bo kritična, boste pa seveda porabili več energije za ogrevanje. [Rajko]

No, bom pa odgovoril sam sebi, našel sem jo na smetišču. Mogoče bo pa to kdaj le komu prav prišlo. [Peter]

so.
bakreni niso, ker so strupeni. [gurtl]

Najprej stiropor, s katerim poravnate tudi morebitne instalacije, čez celotno površino pa potem še tervol. Posebej pozorni bodite tudi na kakovostno položen robni trak, ki preprečuje neposreden stik betonskega estriha s stenami. [Rajko]

Za informacije se lahko obrnete na gsm 031 486 508.

LP [Robi]

Če ste se že odločili za sistem z YTONG-om in imate tudi projekt s tem usklajen, potem ni razlogov proti. Potrebno se je le čim bolj držati projekta in pravil, ki zadevajo ta način gradnje (npr. uporaba prave lepilne malte, kakovostnih preklad, protipotresnih blokov, itd…). Sistem gradnje z YTONG-om je pač malo drugačen od običajne gradnje in to je pri projektu in izvedbi del dejansko treba upoštevati. Improviziranje oz. kombinacija YTONG-a in rešitev, ki ustrezajo klasični gradnji z navadno modularno opeko (npr. neizolirane betonske preklade, vogali iz navadnega betona, itd…) pa so zelo slaba rešitev, ki se lastniku potem maščuje in katerih sanacija je izredno težavna, draga in dostikrat praktično nemogoča. [Rajko]

Obrnite se na izdelovalce fasadnih sistemov (Jub, Baumit, TIM, Roefix) ali izolacijskih materialov (Termo, Ursa, Novolit...), ki vam bodo posredovali svoje pooblaščene izvajalce. [Rajko]

Ne ukvarjam se profesionalno s tem, vendar sem se sam odločil za vgradnjo talnega ogrevanja, zato si upam trditi da nekaj vem o tem.

Mene so razni članki in zagotovila strokovnjakov prepričali, da sem se odločil za talno ogrevanje po celotni hiši (pritličje in mansarda, cca 150 m2), in sicer brez dodatnih radiatorjev, samo po en cevni radiator v vsaki kopalnici. Glede cene je po izračunih, ki sem jih dobil jaz izdelava talnega ogrevanja dražje za približno 60 do 80 %. Samo ogrevanje naj bi bilo cenejše (tudi do 30 %), vendar pod pogojem, da se vgradi nizkotemperaturna ali najbolje kar kondenzacijska peč. Sam sem se odločil za kondenzacijsko peč. Peč na trda goriva ne pride v poštev, saj praktično ni mogoče kontrolirati stalne temperature, poleg tega pa je temperatura v peči po mojem prevelika. To bi se sicer dalo uravnavati v mešalnih ventilih, vendar to ni smiselno.

Težav z zdravjem ne bi smelo biti, vendar temeratura tal (ne vode v ceveh) ne sme presegati 28 do 30 stopinj C.

Poleg tega je vsaj zame pomemben tudi estestki vidik (ni radiatorjev).

Pa še ena zelo pomembna stvar, zaradi katerega sem se tudi odločil za talno gretje. Zaradi negotovih cen goriv, je v povezavi s talnim gretjem zelo uporabna kombinacija s toplotno črpalko. Ker je vsa infrastruktura že narejena, se toplotna črpalka za ogrevanje (seveda primernih zmogljivosti in voda-voda) samo še priključi. [Aleš]

Tako je; proizvajalec YTONG-a je za svoje zidake predvidel svoj omet, zato se zanj obrnite kar nanj:

http://195.226.187.165/html/slo/si/pb_4186.php?product_id=459&language_id=16&area_code=2&countries_id=16 [Rajko]

Mi lahko priporočite kakšnega izvajalca?

Hvala in LP,

David [David]

Epoksilni tllak je primeren vendar predrag v kolikor nimate zelo globokega žepa, sam sem iskal izvajalce po netu ventar je cena minimalno 9800 po m2
Odločitev je vaša [simon]

mislim da take kot so v btc-ju uvaza trimo trebnje, ne mores pa kupit manjhnih kolicin [bostjan]

kupi si vrata raynor- zastopa jih firma von ljubljana. jaz sem kupu model s kvadratnim motivom debela 3,5 cm in cena je bla 204 000 sit z montažo. za ta denar nikjer ne dobiš vrat tega razreda. [j]

ce vzames enoslojno asfaltno prevleko je to cca 2800 do 3000 sit najcenejsi tlakovci so lahko 1800 do 2200 sit na m2 za malolepse tlakovce mors pa ze odstet cca 3000 sit na m2 tako da so vse cene tu nekje, vse je odvisno od izvedbe 041/712 230 bostjan [bostjan]

"Poldisperzijskih barv" ni - ime je trgovska pogruntavščina za notranje zidne disperzijske barve z nizko vsebnostjo veziv. Take barve so običajno izdelane na vodni disperziji polivinilacetatnih ali drugih podobnih veziv, zaradi velike količine polnil so običajno dobro pokrivne, barvni film pa je odporen le na suho drgnjenje. Ponavadi se "poldisperzijske barve" na trgu ponujajo le kot bele barve ali barve, ki jih je možno niansirati le do manj intenzivnih - pastelnih barvnih odtenkov. V našem proizvodnem programu bi take barve bile naslednje: JUPOL, JUPOL CITRO, JUPOL BRILJANT, JUPOL KONCENTRAT in JUPOL RUSTIKAL.
Kot "disperzijske barve" (običajno se omejujemo le na barve izdelane na osnovi vodnih disperzij!) tehnično pojmujemo vse barve, ki so izdelane na bazi v nekem mediju dispergiranih veziv (ta v tem mediju niso topna!) - kot sem že omenil, pa je ta medij v največ primerih voda. [JUB]

Načeloma na Direktorat za evropske zadeve in investicije, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. Ampak razpisov za finančne spodbude za pasivne hiše (zaenkrat?) ni, tako da bo vaš trud zaman.
Še več; trenutno sploh ni nobenega razpisa za kakršno koli investicijo v povečanje učinkovite rabe in/ali obnovljive vire energije za gospodinjstva oz. fizične osebe. [Rajko]

Lahko posadite npr. živo mejo ali podobno zelenje. S tem, da morate paziti, da veje in korenine ne bodo zrasle na in nad sosedovo zemljišče.

V primerih podobno vašemu, s tem, da se sodnijsko ugotavlja meja parcel, prakticiramo, da se v zapisnik - sodbi sodišča navede, da je ograja na sami meji. Seveda se s tem morata strinjati obe strani.
[matija]

ce te zanima kaj od tega: jeklo-beton-les-steklo
041/712 230 bostjan [bostjan]

Plinski kondenzacijski kotel ima lahko do 11% višji izkoristek od navadnega, ker je sposoben obratovati tudi v področju kondenzacije, kjer se dimni plini dodatno ohladijo. Razlika v instalaciji je predvsem v dimniku in samem kotlu, ki morata biti odporna na kondenz (običajno je ta zaradi majhne vsebnosti žvepla v plinu kisel). Dodatna razlika je lahko tudi v velikosti ogreval oz. v samem režimu obratovanja ogreval, saj ohlajanje dimnih plinov na nizke temperature (kondenzacija pri zemeljskem plinu poteka pri 57 °C) pomeni, da potrebujete nizkotemperaturno ogrevanje, kar pa zahteva večje površine grelnih teles. V vsakem primeru je ogrevanje s kondenzacijsko tehniko lahko precej cenejše kot z navadno, kjer precej bolj topli dimni plini zapustijo kotel in dimnik (torej precej več energije 'vržemo proč').
Možnost bojlerja obstaja, je pa vprašanje, če je smiselna. Načeloma je ogrevanje vode z zemeljskim plinom cenejše kot z elektriko. Sicer pa sploh niste povedali o katerem plinu je govora; utekočinjeni naftni plin (UNP) je občutno dražji od zemeljskega. Do slednjega pa je mogoče priti le, če je do vaše hiše napeljan plinovod. Če nameravate ogrevati sanitarno vodo z elektriko, potem je vsekakor smiselno razmisliti o gretju le-te s toplotno črpalko, ki porabi cca. 3 krat manj električne energije kot klasični električni bojler.
Velikost bojlerja je precej odvisna od navad ljudi in potrebe po akumulaciji. Če bo bojler lahko ogrevan kadarkoli, potem je lahko manjši (npr. 160 l), če pa bi ga npr. radi ogrevali tudi s sončnimi kolektorji, potem je nujno vzeti malo večji bojler, ki bo zadoščal tudi za kak dan slabega vremena, ko ogrevanje s soncem ne bo možno oz. bo preslabotno. Načeloma pa se običajno računa, da ena oseba porabi 45 l tople vode na dan.
Cel ogrevalni sistem je potrebno uskladiti s toplotnimi potrebami (izgubami) objekta, ki so neposredno odvisne od izoliranosti objekta. Če bo objekt kakovostno izoliran, potem bo lahko tudi že samo talno ogrevanje (tam, kjer ste ga seveda predvideli) dovolj. Cene radiatorjev so pa komercialne narave in je takole na prst nemogoče oceniti njihovo realno ceno. Stanejo pa od 10 do 50 tisoč sit – pač odvisno od velikosti, kakovosti, oblike, blagovne znamke, itd…
Pri individualni hiši, ki je namenjena le običajnemu prebivališču, se uporabnega dovoljenja praviloma ne zahteva. Je pa vseeno dobrodošlo, če ga imate. Za podrobnosti s tem v zvezi pa se pozanimajte na vaši upravni enoti. [Rajko]

Trendisol je celulozna izolacija in uporaba t(ak)ega materiala kot izolatorja zunanje stene ni nobena novost niti pri nas kaj šele v svetu. So pa vaše skrbi glede vlage in insektov odveč; pred izolacijo z notranje strani se namreč namesti parna ovira, ki rešuje problem prehoda vodne pare skozi konstrukcijo (enaka rešitev je sicer potrebna tudi pri drugih vrstah izolacije), proti živim organizmom pa je zmlet papir zaščiten z dodatki (borova sol), ki jim preprečuje, da bi ga uničili (žival pogine zaradi izsušitve). Nenazadnje pa je samo konstrukcijo treba izvesti tako, da taki 'škodljivci' niti ne pridejo blizu (tudi pri mineralni volni npr. ni dopustno, da bi nam kakšna žival prišla v notranjost konstrukcije in si iz izolacije 'spletla gnezdo'). In če je stena izvedena kakovostno in vetrotesno, potem ni bojazni, da bi vanjo tak insekt sploh prišel. [Rajko]

Še tole: Kako se vrtijo cene za m2 teh svetlobnih trakov? [Zvonko]

V kolikor se boste odločili za leseno konstrukcijo, vam bomo z veseljem pripravili ponudbo. Les je material, ki ima boljše bivalne karakteristike, z njim se lažje dela, skratka, nobene slabosti ni v primerjavi z jekleno konstrukcijo. v.klun@pmd-golob.si [Vanja Klun]

Če razmišljate o novogradnji, se obrnite na YTONG Slovenija, kjer boste dobili podatke o tem gradbenem materialu. [uroš]

Več informacij o YTONG gradbenem sistemu dobite, če pokličete na 031/439 392 - YTONG tehnična služba - UROŠ [Uroš]

PREDLAGAM, DA IZBERETE LAHKO KRITINO TRIMO TPO DOM. LP PROMAXIN MAKSIMILJAN GERT s.p. VRABLOVA 43 2000 MARIBOR TEL.: 024260553, FAX: 024260554 [MAKSIMILJAN GERT]

LEPILO JE KAMENOL-KEMA PUCONCI.NAMENJENO ZA LEPLJENJE NARAVNIH KAMNOV. [SREČKO]

Boljše za kaj? Le VI veste, kateri vidiki so VAM bolj pomembni, zato enotnega odgovora na vaše vprašanje ni. Razlik med obema oblogama pa je več in verjetno so vam v glavnem že znane; 1. mavčno kartonske plošče so glede mikro klime v prostoru boljše 2. Obloga z mavčno kartonskimi ploščami je 'suha', kar pomeni, da ni potreben čas za sušenje zidov pred nadaljno gradnjo 3. strojni omet je trden in masiven, mavčno kartonska plošča pa ne 4. verjetnost, da vam počijo stiki med mavčnokartonskimi ploščami je vedno večja, kot da vam poči omet. Je pa to sicer v prvi vrsti stvar kakovosti izvedbe. Poleg tega pa je pomemben še kak drug parameter/podatek; npr. kako in kdaj nameravate namestiti fasado. Porotherm je sicer 'izolacijska' opeka, ampak dodatna izolacija nikoli ne škoduje. Mavčnokartonske plošče vam jo omogočajo tudi od znotraj, strojni omet pa ne. Sicer bi se jaz notranje izolacije izogibal... Skratka, treba bo povedati več o tem, kako gledate na svojo bodočo hišo, kakšne načrte imate z njo, kaj se vam zdi pomembneje. Ljudje smo si namrec razlicni; nekaterim je najvažneje, da je gradnja najhitrejša, drugim, da je najcenejša, tretjim, da je najlepša, četrtim, da vse najredijo sami... - kaj pa je za vas najbolje? [Rajko]

Imam zelo dobro izkušnjo z Jelovico. [Tomaž]

Predlagam Riello Binomio,mislim da je moč najmanjše cca.23-24kW,to je kombinirana peč-peč,gorilec,bojler,črpalke,expanzije...vse v kompletu,meni lepo služi že peto leto.Lep pozdrav [Mare]

V poglavju "Kaj je dobro vedeti" si lahko v članku o fasadah preberete nekaj več izbiri toplotne izolacije. Kamena volna ima nekaj prednosti pred stiroporom, vaša pa je odločitev, ali ste te prednosti pripravljeni tudi plačati. [PeG]

vsekakor poroterm ker ima akumolaciske lasnosti plinobeton teh nima kar bodo neradi priznali tudi pri proizvajalcu [marko]

Za tocno toplotno prehodnost omenjenih oken bos moral povprasati oba izdelovalca. Pricakuj pa stevilke okrog 1,3-1,4 W/m2K. Podatek velja za obicajno okna s 5 komornim PVC profilom, standardnim steklom 4/12/4 ter medprostor polnjen z argonom. [Rajko]

Bodite pozorni na kakovost PVC profila - koliko garancije ponudi izdelovalec (priporocam 10 let, a to nudijo le redki). Bodite pozorni na kakovost stekel - predvsem na distancnik med stekli - naj ne bo aluminijast, ker tako toplotno prevoden distancnik predstavlja toplotni most (rosenje stekel). Vgradnja. Je v bistvu najpomembnejsa pri celotni zadevi, saj lahko ves trud pri dobri izbiri in izdelavi okna iznici. Preden se dokoncno odlocite za izvajalca, se prepricajte o njegovih referencah. Oglejte si okna, ki jih je ze vgradil v preteklosti. Ne dovolite, da se pri vas ucijo amaterji... [Rajko]

Ponudnikov je na slovenskem trgu kar nekaj kot npr. LIKO Vrhnika, Jelovica, Inotherm, Lesko Žiri (več informacij na tej strani v Pregledu proizvodov –027 Vrata ...). Če pa imate posebne želje, pa morate poiskati mizarje, ki se ukvarjajo s notranjo opremo. Naše solidne izkušnje: Mizarstvo Katelic-Mali Lipoglav, Mizarstvo Zupančič-Litija, ..... [PeG]

Strešna kritina DURISOL proizvajalca Komgrad Beograd se po naših informacijah v Sloveniji ne dobi več. Je bila med prvimi montažnimi ploščami lažje izvedbe.Z njo je bilo pokrito veliko proizvodnih hal v 60-ih in 70-ih letih po celi Jugoslaviji in tudi Sloveniji. Ker so bile plošče DURISOL primerne samo in izključno za stešno kritino ali stene (in ne za medetažne plošče), je bilo objekte, ki so bili kriti z njimi nemogoče nadgraditi brez temeljite sanacije. Danes ne bi ustrezale veljavnim predpisom za gradnjo objektov. [PeG]

Tudi jaz sem slišal podobne stvari. Problem naj bi bil v tem, da je v strojnih ometih gips, ki naj bi povzročil, da stena "ne diha". Kot posledica se lahko pojavi plesnenje. Tudi jaz sem v dilemi za katere omete se odločiti. Glede na to, da poznate cene bi vas prosil, če jih lahko napišete za obe varijanti. [Gandolf]

upam da nisem prepozen in se nisi kaj naredil. skor celo hiso mam iz tega materijala. Ce rabis kako informacijo okrog vermita me poklici na tel 031 208 953. Matjaz m [Matjaz M]

Ce bo tudi strop iz mavcno kartonskih plosc, potem ne vidim pravega razloga, zakaj ne bi bile se stene. Predlagam pa sirino profilov 7,5 cm in dvoslojno oblogo 12,5 mm plosc z vsake strani. Koncna debelelina zidu je tako 12,5 cm in je bolje zvocno izolativna kot siporeks. Ce pa bo (je) strop obdelan drugace (betonska plosca, les), je pa najbrz zanimiv tudi siporeks. Obicajno se za predelne stene svetuje vsaj 12,5 ce ze ne 15 cm. [Rajko]

iz stekla, jasno! maso (po domace: zdrobljeno steklovino) stalijo v modelih pri temp. priblizno 1700°C in zidaki so tu! (zelo preprost opis postopka) [polona]

Jaz bi se odločil za SKOK (oziroma sem se že pred časom). Kombinacija 29 cm + 8 cm izolacije zelo dobro funkcionira. [Janez]

V prodajalnah gradbenega materiala. Sicer so ponudniki pri nas Fragmat Ljubljana, TIM Laško, NORIK iz Ljubljane, Ravago iz Laškega, [PeG]

Obe vrsti kritine morate dati na dvojne letve zaradi prezračevanja strehe. Predlagam bramac, ker so korci opekarne Gorice slabše kvalitete, pa še masa korcev je večja po kvadratnem metru. [MISEL d.o.o.]

Preberite si clanek na spodnjem linku, kjer so opisane razlicne variante streh in na podlagi katerih se boste lazje odlocili. Bistven parameter pri izvedbi bivalne mansarde oziroma strehe nad njo naj bo namrec ugodje poleti. Za zimo je v bivalnem smislu uporabna marsikatera mansarda, za tako poletje, kot je bilo lansko pa le res pravilno izvedena. http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT64.htm [Rajko]

Macesen? Hrast? [Rajko]

Menda TEHNO ali KANT parket. [PeG]

Npr. Gutex ali Agepan DWD. Vprašajte tule: http://www.peg-online.net/katalog/pdf/pmd_info.pdf in tule: http://www.peg-online.net/katalog/pdf/eli_info.pdf [Rajko]

Toplotna izolacija je lahko klasična; pač taka, kot se običajno daje pod estrih torej stiropor ali volna. V tem primeru se nad izolacijo položi alu folija in armirna mreza, ki sluzi tudi kot vodilo za cevi, ki se jih na mrežo pritrjuje s plastičnimi 'čepki'. Obstajajo tudi plošče iz stiropora, ki imajo že pripravljene utore oz. 'prijemala' za cevi talnega ogrevanja (dražje). O parketu za talno ogrevanje pa smo pred kratkim že govorili; najbolj primeren naj bi bil izgotovljeni parket (11 mm debeline, iz več plasti, ki dopuščajo dilatacije), ki se ga samo položi brez brušenja in lakiranja. Cenejša alternativa je lamelni parket, ki pa mora obvezno biti I. klase. Uporabiti pa je potrebno dvokomponentno poliuretansko lepilo in izbrati primeren les. Npr. hidroskopična bukev že ni primerna... Sicer pa vam bodo več o tem znali povedati v enem od salonov parketa, ki jih je pri nas kar nekaj. Našteti so tudi na PeG-OnLine strani v rubriki 036.060 (Parketi). [Rajko]

Svetujemo vam obisk sejma ENERGETIKA, ki se bo dogajal med 18. in 21. majem 2004 na Celjskem sejmišču. Tam boste dobili celovit vpogled v ponudbo, cene in tudi nasvete. [PeG]

Znanec jih je dal tapecirati in pravi, da je precej bolje. Povprašajte o tem kakega tapetnika. Pri izboljšanju zvočne izolacije sicer pomaga tudi namestitev tesnil, ki zaprejo špranje med okvirjem in krilom. Protivlomna vrata delajo (tudi po naročilu - po meri) običajni izdelovalci vrat; npr. Lip Bled, Jelovica, itd... [Rajko]

Med drugimi tudi ARGO iz Horjula. Glejte www.argo.si [vito]

ZADOSTUJE KOTEL OPTIMA 21-27KW BREZ GORILCA Z KOTLOVNO REGULACIJO IN PROTIHRUPNIM POKROVOM JE CENA 241.300,00 BREZ DDV CENA Z GORILNIKOM ZNAŠA 305.200,00 BREZ DDV ZAMENJAVA KOTLA Z OLJNIM FILTROM IN NASTAVITVIJO IZGOREVANJA ZNAŠA ZA FIZIČNE OSEBE Z 8.5% DDV 423.000,00 [SMEVT D.O.O.]

Les? Znanec je na ta nacin pregradil sobo in pridobil majhno loceno otrosko sobico. Stvar je montazna (se da brez kaksnih vecjih posegov podreti), ima drsna vrata in je debela le okrog 5 cm. Torej se da... Za police bi bilo zelo dobro vedeti, kje bodo pritrjene in v tem primeru bi se dala urediti tudi njihova nosilnost... [Rajko]

Jaški plastični proizvajalca iz žalca so navaden šit. mene so na komunali prisilili da moram kupiti omenjeni jašek za 45000 sit ,drugače ne dobim priključka. in sem ga kupil in prvo zimo mi je poknil števec ker je vse zamrznilo. In še števec so mi hoteli računati. Sam sem hotel naredit betonski jašek ,ki me zagotovo ne bi stal več kot par jurjev in malo dela , pa še zmrznil ne bi. [m]

Nekaj osnovnih informacij o vodnih zbiralnikih (sicer plasticnih - ampak osnovna izhodisca so enaka) si lahko ogledate na http://www.roto.si/zv1.htm [Rajko]

Mavčno apneni so zaradi mavca, ki ustvarja zelo ugodno mikro klimo v prostoru, primernejši za bivalne prostore. Za vlažne prostore pa, kot vemo, mavec ni ravno najboljša izbira in se zato tam bolje obnese cementna varianta. [Rajko]

Svetujem vam styrodur ali fibram debeline 8cm in estrih deb.4cm.Min.debelina tlaka naj bi bila 3cm. [Robi]

Hi bond poločevina je jeklena trapezna pločevina, ki se uporablja kot izgubljeni opaž. Ubenem se lahko upošteva kot konstrukcijski element. Zato se dobi plošče iz različno debele pločevine, pa tudi utori - trapezi so lahko globji; glede na obremenitve in razpone konstrukcije. Na trgu se dobi npr. pod tržnim imenom Cofrasta. [MISEL d.o.o.]

Podjetje KovintradeCelje - Cisterne Schutz, podjetje Mix-Vinstor - Velenje, cisterne Rotex. Za hišo so zelo primerne kvalitetne plastične cisterne, ki se lahko vgradijo med gradnjo ali tudi pozneje. [PeG]

Strojni ometi ca. 1.800 SIT/m2 + DDV,armiran estrih debeline ca. 5 cm pa 2.200 SIT/m2 + DDV. [PeG]

Kaj pa industrijska oblika tikovina merandi ali kako se že reče? [Mirc]

Suhomontažni estrihi, ki ji ponujajo Perlite, Rigips ali Knauf so primerna rešitev. Za boljšo toplotno in zvočno izolacijo bo smiselno položiti dodatno izolacijo tudi med stropnike. Glede izvajalcev vam priporočamo, da se obrnete kar na podjetja, ki ponujajo material (Rigips, Knauf, ...) [PeG]

Objektiven odgovor na to vprašanje boste morali poiskati pri statiku, ki bo moral dobiti pridobiti podatke o nosilnosti preklade in o obtežbi, ki na to preklado deluje. Vse ostalo so zgolj približki, ocene, ki so lahko daleč od realne slike. [PeG]

Hja, verjetno je najcenejši kamen na Pohorju. Imajo rdeči skrilj že od 1200 SIT. Kamnolomov je več, na veliko se s tem ukvarja Kanja iz Zreč, lep kamen imajo tudi na Oplotnici - Leva. Jaz sem vzel sivega pri Slatineku iz Zreč, tel. 041/348-836. Nacepil mi je posebej velike kose in sem plačal zanj 3000 SIT. Sicer pa je največ odvisno, kako ga polagaš. LP
Mitja [Mitja]

Styrodur je veliko bolj primeren za uporabo v vlažnih razmerah in ravno zato se ga praviloma uporablja za pod hidroizolacijo in povsod drugod, kjer nam vlaga od zunaj lahko zmoči izolacijo. [Rajko]