Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.
Vprašanje: navadna plisnka peč ali kondenzacijska?
Gradnja
10. nov. 2005 18:04

navadna plisnka peč ali kondenzacijska?

Kupili smo hišo v IV. GF, kjer med drugim manjkajo še peč in radiatorji. Zdaj pa imam kup vprašanj.

Ko sem gledala projekt, sem videla, da je predvidena kondenzacijska plinska peč, prodajalec pa mi je rekel, da je inštalacija narejena za navadno plinsko peč. Kakšna je razlika v peči oz. v inštalaciji?

Ali tudi pri plinskih pečeh obstaja možnost takega bojlerja, ki je v kurilni sezoni priklopljen na peč, v poletni sezoni pa ga priklopiš na elektriko (pri peči na kurilno olje smo imeli takega).

Kako velik bojler naj predvidimo za 4 člansko družino?

Kakšna se vam zdi ocena stroškov 600.000 sit za radiatorje v 150 m2 veliki hiši (pritličje in mansarda), s tem, da je skoraj po celem spodnejm nadstropju položeno tudi talno gretje? Koliko je okvirna cena radiatorja?

Ali je pri individulani hiši nujno imeti tudi uporabno dovoljenje oz. kako pogosto se ga v resnici išče? Kdo in kdaj te lahko sankcionira, če ga nimaš?
Kogarkoli poznam, je papirologijo končal pri gradbenem dovoljenju.

Najlepša hvala za pomoč.


Odgovori (prikazani od najnovejšega navzdol)
Rajko
13. nov. 2005 14:47

RE: navadna plisnka peč ali kondenzacijska?

Plinski kondenzacijski kotel ima lahko do 11% višji izkoristek od navadnega, ker je sposoben obratovati tudi v področju kondenzacije, kjer se dimni plini dodatno ohladijo. Razlika v instalaciji je predvsem v dimniku in samem kotlu, ki morata biti odporna na kondenz (običajno je ta zaradi majhne vsebnosti žvepla v plinu kisel). Dodatna razlika je lahko tudi v velikosti ogreval oz. v samem režimu obratovanja ogreval, saj ohlajanje dimnih plinov na nizke temperature (kondenzacija pri zemeljskem plinu poteka pri 57 °C) pomeni, da potrebujete nizkotemperaturno ogrevanje, kar pa zahteva večje površine grelnih teles. V vsakem primeru je ogrevanje s kondenzacijsko tehniko lahko precej cenejše kot z navadno, kjer precej bolj topli dimni plini zapustijo kotel in dimnik (torej precej več energije 'vržemo proč').
Možnost bojlerja obstaja, je pa vprašanje, če je smiselna. Načeloma je ogrevanje vode z zemeljskim plinom cenejše kot z elektriko. Sicer pa sploh niste povedali o katerem plinu je govora; utekočinjeni naftni plin (UNP) je občutno dražji od zemeljskega. Do slednjega pa je mogoče priti le, če je do vaše hiše napeljan plinovod. Če nameravate ogrevati sanitarno vodo z elektriko, potem je vsekakor smiselno razmisliti o gretju le-te s toplotno črpalko, ki porabi cca. 3 krat manj električne energije kot klasični električni bojler.
Velikost bojlerja je precej odvisna od navad ljudi in potrebe po akumulaciji. Če bo bojler lahko ogrevan kadarkoli, potem je lahko manjši (npr. 160 l), če pa bi ga npr. radi ogrevali tudi s sončnimi kolektorji, potem je nujno vzeti malo večji bojler, ki bo zadoščal tudi za kak dan slabega vremena, ko ogrevanje s soncem ne bo možno oz. bo preslabotno. Načeloma pa se običajno računa, da ena oseba porabi 45 l tople vode na dan.
Cel ogrevalni sistem je potrebno uskladiti s toplotnimi potrebami (izgubami) objekta, ki so neposredno odvisne od izoliranosti objekta. Če bo objekt kakovostno izoliran, potem bo lahko tudi že samo talno ogrevanje (tam, kjer ste ga seveda predvideli) dovolj. Cene radiatorjev so pa komercialne narave in je takole na prst nemogoče oceniti njihovo realno ceno. Stanejo pa od 10 do 50 tisoč sit – pač odvisno od velikosti, kakovosti, oblike, blagovne znamke, itd…
Pri individualni hiši, ki je namenjena le običajnemu prebivališču, se uporabnega dovoljenja praviloma ne zahteva. Je pa vseeno dobrodošlo, če ga imate. Za podrobnosti s tem v zvezi pa se pozanimajte na vaši upravni enoti.