Re: notranja izolacija

Zelo dobro se je pri nas obnesla 3 cm plošča TERMODUR. Ima preklope, je odporna na vlago in ne potrebujenparne zapore. Lepilo stirolim se na ploščo nanaša po celi površini in nato se vse skupaj vtisne na steno. Izolirano površino se nato prevleče z malto v katero vtisnemo fasadno mrežico. Sledi belež.

Re: notranja izolacija

Notranja izolacija zunanje stene brez parne zapore, lahko postopaš tudi takole, do sedaj se je kar obneslo:

- steno sem najprej dobro spucal, da lepilo dobro prime, premazal sem jo s prajmerjem

- termodur plošče (8 cm debeline sem menil, da je dovolj, kdor nima prostora, obstajajo tudi 3 cm debeline) sem na steno lepil po celi površini z utori proti steni, tudi na stiku s konca stene,

- fuge na ploščah sem še dodatno zakital

- na plošče drugi dan nanesemo dobro fasadno lepilo (ponekod sem na debelo dodajal lepilo da sem izravnal steno ) na fragmatu so mi priporočili stirolim, ki ga lahko uporabim tudi kot malto za zaključevanje, v njihovi trgovini se dobi tudi mrežico in termoščit

- površino nato prevlečemo s fasadno malto v katero vtisnemo kvalitetno fasadno mrežico

- drug dan sem vse stike vogalov sten obdelal z akrilnim kitom da kasneje ni razpok

- vse stene sem nato prebelil s termoščitom - toplotno izolacijskim beležem, ki tudi sicer izolira hladne površine tam kjer nimamo možnosti dodajati toplotne izolacije.

Stvar odlično špila, sistem parne zapore po izračunih gradbene fizike, ni bil potreben, zato je zadostevala kar klasična fasada s termodurjem. Edino kar je obvezno je lepljenje po celotni površini. V kopalnicah in kuhinjah pa vseeno raje uporabimo sistem parne zapore ali pa samo prebelimo s termoščitom, ki vsaj malo izolira in prepreči plesen ter kondenz na steni

Vse materiale sem lahko dobil na izolirki v ljubljani nasproti bauhausa (s kajuhove)

RE: notranja izolacija

Rajko, najlepša hvala za odgovor! Dolgoročna preprečitev rasti plesni bi že pomenila veliko zmago, če bi pa tak poseg za kak teden odložil huronsko poletno vročino in pozimi dvignil temperaturo prostora za kako stopinjo ali dve pa sploh.... Vendar, če vse skupaj prav razumem, je potrebno parno zaporo namestiti zato, da bi preprečili difuzijo vlage skozi steno in s tem posledično tudi možnost kondenzacije nekje na njeni poti znotraj stene... Kar je seveda v konfliktu z aksiomi bivalnega ugodja o "stenah, ki morajo dihat" in "notranjih površinah, sposobnnih vpijanja odvečne valge in njenega oddajanja, ko je to potrebno".... Zoprnija! Še posbej, ker to dejansko pomeni montažo kovinske podkonstrukcije in nič enostavnega lepljenja že gotovih in izoliranih mavčnokartonskih panelov... Kar seveda rezultira v daljši in posledično dražji poseg! Gospa bodo proti in drugmirko bo najbrž pretrpel še par let, pol pa potunkal kakega nesrečnika...

No, bomo videli, najbrž bo res treba zmetat številke na papir, pogledat pluse in minuse, časovne okvire posega, dodatne stroške, ki bi jih to prineslo (nap. menjava radiatorjev, ker bi stari po posegu preveč štrleli iz okenskih niš...) in določit do kdaj bomo tu.... Pol bodo pa cifre na papirju in spremljevalne zoprnije odločile vse skupaj... mogoče tudi ceno vesti pri prodaji :)).

RE: notranja izolacija

Vgradnja navedenih debelin notranje izolacije bi seveda izboljšala situacijo, ne bi pa povsem odpravila vaših težav. Predvsem bi se (s kakovostno izvedbo!) lahko rešili plesni, med tem ko od 5 cm izolacije na notranji strani stropa poleti ne pričakujte čudežev. V vsakem primeru je pri taki vgradnji izolacije (ne glede na to za katero vrsto izolacije gre) potrebna zrakotesna izvedba parne ovire ali zapore. Ker si ne predstavljam, kako bi se dalo v primeru že nalepljene izolacije na mavčno kartonskih ploščah izvesti parno zaporo, sem do te izvedbe skeptičen. Parna zapora mora biti nameščena zrakotesno na notranji (topli) strani izolacije pod mavčnimi ploščami. »Dihanje sten« je z namestitvijo notranje izolacije in posledično parne zapore močno oteženo. Deloma se to da izboljšati, če namesto parne zapore namestimo parno oviro. Ta ni tako hudo parozaporna kot zapora (običajno ima ovira Sd vrednost okrog 2 m), vendar tudi tu ne kaže pričakovati kakih čudežev.
Take težave se običajno rešujejo z namestitvijo kovinske podkonstrukcije in namestitvijo mineralne volne med/pod njo. Sledi parna ovira, ki močno omeji dostop vlagi do izolacije in čez njo mavčno kartonske plošče. Mineralna volna je v takih primerih običajno boljša izbira od stiropora, ker zaradi svoje »mehkobe« omogoča lažjo izvedbo kakovostnih stikov med posameznimi ploščami izolacije.
Je pa pri tovrstnih adaptacijah treba zelo dobro paziti tudi na toplotne mostove, ki bi se utegnili pojaviti ob nepravilni izvedbi (notranje stene v stikih z zunanjo, kjer bi izolirali samo zunanjo steno, neizolirane okenske špalete, itd…), saj bi se težave po le delnem izoliranju utegnile pričeti pojavljati tam…
Glede plesni pa vam poleg pogostejšega prezračevanja svetujem, da si nabavite higrometer (vlagomer), ki vam bo s prikazom stopnje vlage v prostorih pomagal pravilno in zadosti prezračevati.

RE: notranja izolacija

a ja... kakšno je vaše mnenje o mavčno kartonskih ploščah, ki na sebi že imajo nalepljeno izolacijo? in kaj je v tem primeru bolje... lepit ali natikat na kovinsko konstrukcijo...?

RE: notranja izolacija

Tudi jaz imam podobno vprašanje... ne sicer iz čisto ekonomskih razlogov, pač pa bolj iz bivalnih... Živim namreč v zadnjem nadstropju stolpnice. Zgradba je stara, popolnoma neizolirana, z ravno streho oz. betonsko teraso namesto klasične strehe, za na povrh pa je stanovanje vogalno z JV-JZ lego. Vse skupaj poleti rezultira v neznosno vročino (tudi prek 32 stopinj C ob 3h zjutraj pri vseh odprtih oknih), pozimi pa se ga ne da segret, ker je cel strop in 50% sten zunanjih! Poleg tega, pa je po zamenjavi oken veselo začela rasti plesen, ker vlaga, ki je prej uhajala skozi nezatesnjena okna, zdaj takoj skondenzira na hladnih, neizoliranih stenah! Ali bi kaj pomagalo, če bi strop izoliral z recimo 5cm, stene pa s 3-4cm izolacije in prekril z mavčno kartonskimi ploščami? katero vrsto izolacije naj uporabim? stiropor, stekleno volno, kameno volno...? kako je z "dihanjem" sten?...

Če bo sreča mila v tem stanovanju ne bom čakal pozne starosti bi pa, dokler se ne preselim, rad živel vsaj malo prijetneje... pa tudi tistega, ki bo stanovanje kupil, nebi rad potunkal v tako sr*nje, kot so mene... Vem, da je teh par cm bolj blažev žegen ampak več nebi... Enkrat v, za zdaj še nedefinirani, prihodnosti se bodo spravili obnavljat fasado bloka in verjetno se bodo spomnili tudi na izolacijo! Primarni cilj je preprečitev rasti plesni, življenje v stanovanju bi bilo pa najbrž vsaj malo bolj znosno! Poleg tega pa se s 5cm izolacije na stenah stanovanjska površina zmanjša za približno kvadratni meter. Ob prodaji ni glih fajn lagat o površini stanovanja, pol miljona je pa pol miljona....
bom hvaležen za vsako izkušnjo ali nasvet... hvala

RE: notranja izolacija

Parna zapora (zadostuje tudi parna ovira) bi bila ob opisanem posegu potrebna.
Če je dodatna izolacija smiselna ali ne, pa boste morali presoditi sami – tule vam predstavljam samo ekonomski vidik (ki pa ni edini pomemben za tako presojo). Toplotna prehodnost vaše trenutne konstrukcije je okrog 0,47 W/m2K ob dodatno nameščeni notranji toplotni izolaciji pa bi se zmanjšala na okrog 0,30 W/m2K. Razlika je torej 0,17 W/m2K. Pri temperaturnem primanjkljaju okrog 3500 Kdan bi to pomenilo prihranek okrog 14,3 kWh/m2 na ta način dodatno izolirane površine. Cena teh 14,3 kWh toplotne energije pa je močno odvisna od vašega trenutnega energenta in izkoristka. Če predpostavim kurilno olje in letni izkoristek 70% gre za prihranek 2 l/m2 oz. pri trenutnih cenah 284 sit/m2 na sezono. V kolikem času se vam vložek v ta ukrep povrne, je pa zdaj odvisno le še od cene materiala in izvedbe. Pri tem izračunu je upoštevanih precej predpostavk, ki ne veljajo nujno ravno za vaš primer in razlike so zato možne za več 10% tako v plus kot v minus - pač vsi pomembni podatki niso znani.
Je pa sicer pri takih ukrepih vedno najbolj pomembno vprašanje, zakaj jih želimo izvesti. Če gre le za prihranek pri energiji oz. strošku za ogrevanje, je vsekakor smiselno prej preveriti, če je to v resnici najbolj ekonomsko upravičen ukrep. Morda se vam npr. bolj izplača temeljiteje izolirati strop proti neogrevanemu podstrešju ali zamenjati okensko zasteklitev, itd…
Če pa gre za druge razloge (kondenzacija, plesen,…), potem je seveda treba ukrepati tam, kjer se težava pojavlja.