RE: izolacija na termoblok

Ne. Kondenzacija zaradi prevelike količine vlage v konstrukciji oz. zaradi premalo paroprepustnih slojev za toplotno izolacijo v vašem primeru ne pomeni plesni na notranjih zidovih. Pomeni, da se posamezni (ali celo več) sloji v določenih pogojih lahko (preveč) navlažijo. S tem npr. izolacijski materiali izgubljajo svojo izolativnost, dolgoročno pa lahko tak kondenz privede tudi do poškodb konstrukcije. Vendar je treba ostati realen in se zavedati, kaj pomeni difuzijski izračun – zato se v praksi taka situacija velikokrat dopušča, saj se kondenz dejansko redko pojavlja, če pa se že, se tudi kmalu posuši.
Plesen na notranjih stenah pa je posledica kondenza na površini sten, do katerega prihaja zaradi prehladnih (neizoliranih) sten in prevelike vlage v prostorih.

RE: izolacija na termoblok

Hvala za izčrpen odgovor, glede na vse skupaj je verjetna odločitev v smeri toplotnoizolacijskega ometa oziroma glede na paropropustnost in izolativnost v smeri kamene volne - tervola.

Pa še to? Ali kondenzacija pomeni plesen na notranjih straneh zidov?

RE: izolacija na termoblok

Odločitev o debelini izolacijskega sloja je v veliki meri prepuščena vam kot investitorju – izolacijska obloga naj bo torej taka, da boste z njo zadovoljni sami. Trenutno veljavnim predpisom boste namreč verjetno (odvisno tudi od oblike stavbe, natančnejše lokacije, ipd) ustregli že samo z eno plastjo termoizolacijskega ometa v debelini cca 5 cm (na ta način bi dosegli skupno toplotno prehodnost okrog 0,45 W/m2K). Seveda pa velja iti korak dlje in hišo bolje toplotno izolirati. Tu pa se vedno pojavi vprašanje – kako oz. koliko bolj. Dejstvo je, da je debelina toplotne izolacije bistven parameter, ki vpliva na toplotne izgube objekta, torej se pri njej ne splača varčevati, saj je to edini del fasade, ki vam vrača vložek. In pri teh ocenah, kaj se komu izplača in zdi smiselno, smo si ljudje različni – še vedno se najdejo ljudje, ki so zadovoljni tudi v neizoliranih hišah, pa taki, ki jih izolirajo s 5, nekateri 10 cm izolacijske obloge in tudi taki, ki jim je je še 20 cm premalo. Kam torej spadate vi?
Konkretno pa bi 5 cm izolacijska obloga (s toplotno prevodnostjo 0,038 W/mK) v vašem primeru pomenila toplotno prehodnost (U) okrog 0,33 W/m2K, 10 cm da U= 0,23 W/m2K, 14 cm pa U= 0,185 W/m2K.
Glede same izbire izolacijskega materiala in zaključnega sloja, pa vam svetujem, da se posvetujete s strokovnjaki iz Goriških opekarn. Vaša opeka je namreč po njihovih podatkih zelo paroprepustna (faktor difuzije vodne pare 2,5) in zato kljub na zunanji strani zidu nameščeni toplotni izolaciji pri običajnih tankoslojnih fasadah skoraj vedno pride do kondenzacije (še bolj kot od izbire vrste izolacije je to odvisno od zaključnega sloja). Običajno se v dovoljenem času kondenz sicer posuši, ob izbiri preveč parozapornega zaključnega sloja pa bi se plast izolacije preveč navlažila, zato je torej potrebno namestiti bolj paroprepustne zaključne sloje (npr. mineralni, silikatni).
V takem primeru se pač dejansko pokaže, da vsaka izolacija oz. fasada in vsaka opeka pač res ne gresta skupaj. To pomeni, da je treba poiskati sistemsko rešitev, ki jo je npr. predvidel proizvajalec opeke oz. sistema (s tem bo morda onemogočeno ali vsaj močno oteženo poljubno izboljšanje izolativnosti z debelino toplotne izolacije) ali pa izdelati t.i. prezračevano fasado. Ta ima neposredno za izolacijsko oblogo še nekaj cm debelo zračno plast, kjer se lahko odvede vlažen zrak, šele za njo pa zunanjo obzidavo/oblogo, ki je vidna od zunaj.