Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.
Vprašanje: Kako zidati
janko
18. avg. 2007 3:52

Kako zidati

Eno so izračuni o toplotnih izgubah in podobno, katere naredijo teoretiki, drugo pa so mnenja, ki jih dajejo ¨mojstri¨zidarji, ¨ker se je vedno tako delalo¨, in je prestalo preizkus časa... Rad bi vprašal g. Rajkota, ker smatram, da je ena najbolj kompetentnih oseb v Sloveniji za gradbeništvo, v smislu človek iz sodobne prakse na terenu. Denar ni problem. Sezidal bi si hišo iz porotherma deb. 38, in jo izoliral z ytongom 12 cm. Med stenama bi bilo cca. 2-3 cm zraka, zid seveda sidran...Kaj bi to pomenilo v smislu izolacije (vse dražja energija), paroprepustnosti, trdnosti-protipotresna gr., zvočne izolativnosti, in še kaj. Hišo bi ogrevala topl. črpalka voda-zem.kolektor, za pomoč pa še ležalni kamin (kaminska peč) v komb. z štedilnikom na trda goriva.
Mansarda obložena v komb. z Agepan plošče+eko natur. Notranje zidove bi oblekel v gips plošče, - limal direkt na zid. (pike) Na odprtinah za okna bi dal ytong čez vso luknjo, deb 10 cm. Kakšen bi bil tukaj toplotni most?Kaj je tukaj slabega razen investicije, oz. kaj bi VI naredili zase g. Rajko? Hvala za odgovor.


Odgovori (prikazani od najnovejšega navzdol)
Rajko
22. avg. 2007 21:47

RE: Kako zidati

Menim, da dandanes investitorju, ki si želi zgraditi oz. imeti energetsko varčno hišo, ni potrebno pretirano eksperimentirati ali 'odkrivati toplo vodo'. Možnosti, kako izdelati tako hišo, je več in so znane, a odvisne predvsem od investitorja. Pomembno je namreč, kako on gleda na gradnjo kot tako, na objekt v katerem bo bival, na materiale, ki ga bodo obdajali kasneje v času bivanja v njej, ipd... Nenazadnje je pomembno tudi, kaj za vas pomeni 'energetsko varčna hiša'. Za večino je dandanes to že kar hiša, zgrajena po aktualnih predpisih, za drugega je to 'trilitrska hiša', tretjemu pa morda še 'pasivna' ni dovolj... Pomembno je torej razumevanje nekaterih osnov. Ko pa investitor ve, kakšno hišo želi (če se pogovarjamo o energetski varčnosti, potem je to npr. želena ciljna poraba energije, ki jo stavba v enem letu potrebuje za svoje 'delovanje'), potem danes ne sme več biti prevelika težava, jo dobiti. Žal se izkaže, da je še največji problem najti vse nadaljnje strokovnjake, ki so potrebni, da bo vaša želena hiša najprej zaživela 'na papirju' in potem taka tudi v praksi. Ampak tudi to ni in ne sme biti nepremostljiva ovira. Nenazadnje se tudi pri nas najdejo projektanti in izvajalci, ki imajo za sabo že nekaj tovrstnih referenc. Je pa žal dejstvo, da si s takimi 'neobičajnimi' željami močno zožite potencialni krog omenjenih sodelujočih, ki bodo zato temu primerno dražji.
Če pokomentiram še sestavo vaše načrtovane hiše; predvsem je odvisno od vas, kaj želite z navedeno sestavo zunanjega plašča doseči, ampak zdi se precej neoptimalna. Vloga posameznih plasti v njej ni jasna. V toplotno izolacijskem smislu ima pri vaši sestavi glavno vlogo osnovni gradnik – 38 cm poroblok, med tem ko prave toplotne izolacije sploh nimate. Zavedati se morate, da niti porotherm niti YTONG nista 'prava' toplotna izolatorja (resnični toplotno izolacijski materiali imajo toplotno prevodnost cca. štirikrat manjšo od omenjenih zidakov). Pri tem ste YTONG postavili še tako, da 2-3 cm debela plast zraka s konvekcijo 'odnese' večino njegove toplotnoizolacijske lastnosti. Sprašujem se, kakšna naj bi bila sploh vloga te plasti zraka in YTONG-a? Prezračevana fasada to ni, oz. je zanjo potrebna odprtina spodaj in zgoraj za dosego še boljšega kroženja in sušenja zraka v tej vmesni plasti. V tem primeru YTONG sploh izgubi svojo izolacijsko vlogo…. Difuzijsko sestava najbrž ni problematična, a je še vprašanje, kaj naj bi sledilo na zunanji strani YTONG zidaka (v primeru, da ne bo šlo za prezračevan sistem). Težave s paroprepustnostjo lahko pričakujete predvsem tam v primeru preveč parozaporne zunanje plasti.
Pri oknih bi bil z YTONG oblogo toplotni most sicer zmanjšan, a se kljub temu pojavlja vprašanje smiselnosti take izvedbe. Obstajajo tudi boljše rešitve...