Re: način gradnje (ytong - poroterm)

Za bodoče graditelje, ki ob izbiri sistema gradnje resno razmišljajo o energetski učinkovitosti posameznih rešitev je (ko odmislimo vso komercialo!) v resnici najpomembnejša izbira energijskega razreda hiše – oz. količina energije, ki jo bo pozneje hiša potrebovala (npr. za ogrevanje prostorov) in cena zanj. Šele glede na izbrani razred (npr. 60 ali 35 ali 20 ali… kWh/m2 letno) je potem smiselno nadalje razpravljati o različnih variantah in rešitvah, ki bodo investitorja pripeljale do želenega cilja in predvsem o njihovih cenah. 3,5 litrsko hišo je namreč mogoče zgraditi na vsaj pet različnih načinov – vprašanje pa je seveda tudi za kakšno ceno, v kakšnem času, kdo bo izvajalec, itd... In kakšne bodo nemara njene druge lastnosti (poleg rabe energije) in kaj od vsega tega si investitor želi. Če seveda to sploh ve?! 'Zaletavanje' v en ali drug tip gradnje, od katerih doslej pravzaprav noben niti ni bil mišljen (ali pa bi bilo morda bolje reči optimalen) za doseganje energetskih karakteristik stavbe, ki bi dosegale kaj več kot s predpisi določeno energijsko učinkovitost se tako ne zdi preveč smiselno. Seveda ni težko reči; toplotna prehodnost (U) zunanjega zidu iz 40 cm YTONG bloka je taka in taka, če pa bi želeli enak U doseči s Porothermovim 38 cm blokom je ob zidavi s tako in tako malto treba dodati toliko in toliko cm take in take toplotne izolacije. Vendar takšno golo premetavanje številk ne bi smelo biti cilj. Pomembno je vsaj še, kakšna bo cena te rešitve, da ne omenjamo še vseh drugih elementov, ki prav tako pomembno vplivajo na energetsko učinkovitost stavbe kot celote. Nobenega smisla namreč nima kompliciranje ter izguba časa in denarja za dosego 2 ali 3 kWh/m2 večje/manjše rabe energije zaradi drugačne izbire tipa zunanje zidne konstrukcije, če pa smo jih npr. s povsem nepremišljenimi drugimi segmenti zapravili 20 ali 30. In za to sploh ničesar (€) prihranili. Logičen cilj se namreč zdi za čim manjši vložek dobiti čim več oz. »s čim manjšim vložkom dobiti čim bolj energetsko učinkovit objekt«. In zdi se, da bi predvsem to morala biti osnova za izbiro sistema gradnje.
Odgovor na vprašanje »ali je potrebno tak in tak zid še dodatno izolirati?« je načeloma sicer preprost (»Ne, ni potrebno.«), obenem pa bi bil bolj pravilen: »Odvisno, kaj želite s takim zidom doseči.«. Toplotna prehodnost namreč v praksi pomeni toplotni tok skozi gradbeno konstrukcijo, ki se vzpostavi pri dani površini in temperaturni razliki. Povejte torej, koliko toplote ste pripravljeni npr. v času ene ogrevalne sezone izpustiti skozi zid (pa še skozi okna, streho, tla, s prezračevanjem, itd…) in rezultat (U) bo na dlani. Pri tem je seveda smiselno upoštevati tudi ekonomiko in trenutne ter predvsem predvidene bodoče cene energentov, s katerimi nameravate izgubljeno energijo nadomestiti. Ni namreč vseeno, ali je toplota po 30 ali 80 €/MWh...