Slovenci največ energije porabimo za ogrevanje
Pred kratkim zaključena anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) dokazuje, da se v slovenskih gospodinjstvih največ energije porabi za ogrevanje prostorov. Med bolj potrošnimi je še ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije in poraba energije za kuhanje.
Statistični urad Slovenije (SURS) je, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), kjer so poskrbeli za  izračun podatkov o porabi energije, ugotovil, da so gospodinjstva v  letu 2009 porabila več kot 49 tisoč TJ energije, od tega kar 66  odstotkov za ogrevanje prostorov. Kot rečeno, je bil drugi največji  »porabnik« ogrevanje sanitarne vode z 16 odstotki, sledijo pa še  razsvetljava, električne naprave in drugi nameni s 15 odstotkov porabe  energije. Za kuhanje so gospodinjstva porabila 1800 TJ oz. več kot 3  odstotke vse porabljene energije. 
Katerih energentov porabimo največ?
Poraba energije po vrstah energetskih virov, Vir: SURS
34-odstotni  delež predstavljajo lesna goriva kot so polena, lesni ostanki, sekanci,  peleti in briketi, sledi električna energije (23 odstotkov), ekstra  lahko kurilno olje (22 odstotkov), zemeljski plin (9 odstotkov) in  daljinska toplota (8 odstotkov). 
Če med energenti, ki jih  porabimo za ogrevanje prostorov največji delež predstavljajo lesna  goriva (45 odstotkov), pa je pri energentih, ki jih uporabimo za kuhanje  slika nekoliko drugačna, saj tam porabimo največ utekočinjenega  naftnega plina (41 odstotkov), medtem ko električna energija predstavlja  29-odstotni delež. 	
V letu 2009 je v večini stanovanj  prevladovalo centralno ogrevanje (78 odstotkov), 12 odstotkov stanovanj  se je ogrevalo lokalno, 10 odstotkov pa je izkoriščalo daljinsko  ogrevanje.  
Hladilniki, pralni stroji, sušilci in pečice največji potrošniki
Največ  električne energije smo v letu 2009 porabili za velike gospodinjske  aparate kot so hladilne in zamrzovalne naprave, pralni, sušilni in  pomivalni stroji, pečice in mikrovalovne pečice. Poraba v višini tisoč  GWh pomeni 32 odstotkov vse porabe, medtem ko smo za ogrevanje sanitarne  vode porabili nekaj več kot 600 GWh in za ogrevanje prostorov 350 GWh.  Osebni računalniki in TV sprejemniki »so porabili« 290 GWh ali 9  odstotkov, medtem ko smo za razsvetljavo porabili še dodatnih 280 GWh. 
Večina gospodinjskih aparatov z energijsko nalepko

Končna poraba energije po namenih. Vir: SURS 
Kot so še zapisali na spletni strani SURS je  bilo v letu 2010 več kot 99 odstotkov stanovanj opremljenih s  hladilnikom ali kombiniranim hladilnikom, 92 odstotkov jih je imelo  pralni stroj, 97 odstotkov televizijo, medtem ko je bilo tistih z  osebnim računalnikom 61 odstotkov. 
Glede na trend uvajanja  klimatskih naprav, velja omeniti tudi podatek, da je bilo v letu 2010 s  klimatsko napravo opremljenih 16 odstotkov stanovanj, medtem ko ima  toplotno črpalko 5 odstotkov stanovanj, prav toliko pa tudi sprejemnike  sončne energije. 


