Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Notranji ometi

Baumit Gradbeni materiali, Gradbeni portal PEG

1. Vloga ometa

Z ometom pokrijemo opeko, beton, porobeton in instalacije ter je nujno potreben za podlago barvi. Le izjemoma ga lahko nadomestimo z izravnalnimi masami. Prav tako pa omet izboljšuje bivanjske pogoje, saj skrbi za regulacijo vlage v prostoru.

Glede na način ometavanja ločimo strojne in ročne omete, glede na sestavo pa notranje in zunanje.

2. Značilnosti notranjih ometov. Vrste ometov glede na veziva.

Omet ima dve osnovni funkciji:

- z njim obdelamo surove stene

- dosežemo določen estetski učinek.

Poleg osnovnih funkcij pa je bistveno tudi, da omet zagotavlja ugodno bivalno klimo v prostoru.

Bistvena lastnost notranjih ometov je difuzijska odprtost, kar pomeni, da omet neovirano sprejema in oddaja zračno vlago. S tem uravnava vlažnost v prostoru in omogoča ugodne bivalne pogoje. Najbolj difuzijsko odprti so apneni ometi in apneno gipsni ometi, ki jih običajno uporabljamo v bivalnih prostorih. V kletnih prostorih in kopalnicah pa zaradi dodatnih zahtev običajno uporabimo apneno cementne omete. Čisti cementni ometi se uporabljajo samo na mestih, ki so neposredno izpostavljena vodi. Kot alternativa v smislu uporabe naravnih materialov so na tržišču tudi glineni ometi.

3. Debelina nanos pri notranjem ometu

Običajna debelina notranjega ometa na stenah je od 1 – 2 cm, na stropih pa ca. 1cm. Debelina lahko variira glede na ravnost sten, predvsem je to pogosto pri sanacijah starih objektov. V tem primeru je potreben večslojni nanos. Ustrezno kvaliteto ometa zagotovimo s čimbolj enakomerno debelino, zato je potrebno primerno podlago za omet zagotoviti s predhodnimi ukrepi (npr. zapolnitev fug, vdolbin, ipd.)

4. Katerega -strojnega ali ročnega- se več poslužujemo v primeru ometavanja sten v hiši?

Strojni ometi so zaradi večje ekonomičnosti, nadzorovane kvalitete proizvodov in tudi kvalitete izvedenih v zadnjih letih praktično popolnoma nadomestili ročne omete. Ročni ometi tako pridejo v poštev samo še pri manjših obnovitvenih delih ali pri proizvodih, ki zaradi posebnih lastnosti niso primerni za ročni nanos.

5. Sušenje notranjega ometa po vgradnji

Sušenje ometa je odvisno od pogojev, predvsem temperature zraka in podlage ter od zračne vlažnosti. V običajnih pogojih je pred nadaljnjo obdelavo potrebno zagotoviti čas sušenja od 5 – 10 dni za 1 cm debeline ometa.

6. Temperaturni pogoji za nanašanje ometov v objektih.

Najnižja temperatura materiala, zraka in podlage mora biti med nanašanjem in vezanjem več kot 5ºC. V primeru nižjih temperatur lahko prostore ogrevamo vendar moramo paziti na dobro prezračevanje in na to, da ometa ne ogrevamo neposredno. Prav tako moramo paziti, da ometa ne nanašamo na zmrznjeno podlago.

Pri visokih temperaturah je najbolj pomembno, da preprečimo prehitro izsuševanje ometa, oziroma, da površino ohranjamo vlažno vsaj še 2 – 3 dni.

7. Posledice pri ometih, če dela opravljamo pri (pre)nizkih temperaturah oziroma pri višjih, kot je priporočljivo.

Neprimerni pogoji lahko posledično povzročijo, da omet nima ustreznih lastnosti. V najslabšem primeru lahko pride do razpok ali celo odstopanja ometa od podlage.

8. Novosti na področju ometov.

Novosti pri notranjih ometih gredo predvsem v smer čim večje difuzijske odprtosti ometa. Sodobni ometi so, zaradi posebne mikrocelične strukture, sposobni hitro oddajati in sprejemati vodno paro. S tem uravnavajo vlažnost zraka v prostoru in zagotavljajo ugodno bivalno klimo. Te lastnosti se v zadnjem času dopolnjujejo tudi pri proizvodih za nadaljnjo obdelavo ometov, kot so izravnalne mase in notranje barve. Tudi pri teh proizvodih je večji poudarek na naravnih sestavinah in dobri paropropustnosti.

Poleg tega je v zadnjem času vse bolj pogosta uporaba toplotnoizolativnih notranjih ometov. Poleg dodatne toplotne izolacije ti ometi zagotavljajo višjo kontaktno temperaturo površine notranjih sten, kar dodatno pripomore k ugodnemu počutju v prostoru. V prostoru, kjer so stene obdelane s toplotnoizolativnim notranjim ometom je lahko temperatura zraka tudi 2ºC nižja kot bi bila sicer.

9. Značilnosti dekorativnega ometa.

Uporaba dekorativnih ometov ima na notranjih stenah predvsem estetski pomen. Dekorativni ometi s svojo barvo in strukturo poskrbijo za estetsko oblikovanje prostora. Na notranjih površinah uporabljamo predvsem dobro paropropustne dekorativne omete na silikatni ali apneno cementni osnovi.

10. Cene

Cene materialov se gibljejo od 130 do 250 EUR/t. Cena z izvedbo notranjega strojnega ometa se giblje nekje od 7 – 8 €/m2, je pa odvisna od vrste faktorjev: velikost in razgibanost objekta, ravnost in kvaliteta pozidave, dodatne zahteve, lokacija objekta in področje kjer se nahaja, siceršnja kvaliteta in cenovni nivo izvajalca, način plačila

Pri obdelavi sten je največkrat potreben omet, izjema je včasih beton in porobeton, kjer lahko uporabimo tudi tankoslojne nanosi z izravnalnimi masami.

Pri izdelavi notranjega ometa moramo biti predvsem pozorni na pravilno izbiro materiala, ki naj bo prilagojena našim potrebam. Pri tem moramo paziti, da temu cilju sledimo že pri izbiri vrste osnovnega zidu in potem pri vseh materialih s katerim notranji omet obdelujemo. Če paropropusten omet nanesemo na slabše propustno podlago ali ga obdelamo s slabo propustnimi materiali, bomo s tem izničili vse dobre lastnosti notranjega ometa.

Priporočljivo je, da uporabljamo industrijsko pripravljene proizvode, kjer imamo boljši pregled nad lastnostmi in zagotovljeno standardizirano kvaliteto.