Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Alternativni viri energije: Ne le biomasa, tudi oljčni ostanki in odpadna toplota iz cestnih predorov

Alenka Žumbar, Valerija Hozjan, Energetika.NET

 

Zakaj je biomasa priložnost in na kaj je treba paziti, da so projekti izkoriščanja lesne biomase v energetske namene rentabilni? Ste vedeli, da so glede na energetsko vrednost z lesnimi peleti primerljivi tudi oljčni ostanki? In ste kdaj pomislili, da bi lahko odvečno toploto iz vozil kako izkoristili? O vsem tem do govorili strokovnjaki na Mednarodni konferenci daljinske energetike, ki je 22. in 23. marca potekala v Portorožu.

biomasa-brqm.jpg

Velik potencial pri rabi lesne biomase je že to, da se lahko porabi v lokalnem okolju, pri čemer je seveda ravno tako treba imeti podatke o tem, koliko energije bo porabljene in na drugi strani, koliko biomase je potrebne glede na potrebe v določenem okolju. Šele, ko so vsi ti pokazatelji znani, se s projektom nastopi pred javnostjo, svetuje Michael Bacher iz podjetja Danfoss.

»Glavne stroške investicije predstavljajo: zemljišče, priključitev na omrežje, vodovod in kanalizacijo, gradbena in obrtniška dela kotlovnice, oprema kotlovnice in inštalacije, toplovodno omrežje, toplotne postaje, daljinski nadzor kotlovnice in toplotnih postaj ter projektiranje in inženiring, pri postavljanju cene toplotne energije pa je seveda treba upoštevati tudi obratovalne in vzdrževalne stroške,« je nanizal David Špeh iz podjetja Biomasa. Kot nadalje svetuje Špeh, je treba s kupci toplotne energije skleniti predpogodbe že v času načrtovanja projekta, v primeru pogodbenega partnerstva pa je treba tudi jasno določiti meje projekta in lastnine, čas trajanja pogodbe, način obračunavanja dobavljene toplote in ključ za spremembo cene toplotne energije.

Ne le biomasa, ključ je v kombiniranju virov!

»S prehodom na lesno biomaso bi nadomestili fosilna goriva, ki so še pred kratkim v 90 odstotkih zadovoljevala potrebe po ogrevanju.« Pa vendar ni odgovor izključno v biomasi, še pravi Bacher, »govoriti moramo o dopolnjevanju virov – tako bi lahko kombinirali sončno in geotermalno energijo, biogoriva, bioplin in druge, tudi fosilne vire, okrepiti je treba soproizvodnjo, predvsem pa je treba začeti bolj delati tudi na uvedbi daljinskega ogrevanja, s katerim se lahko znatno zmanjša poraba električne energije za namene hlajenja«. Kot zanimivost velja omeniti, da mora Avstrija povečati delež obnovljivih virov v svoji energetski bilanci s 24 % v letu 2009 na 34 % v letu 2020.

Oljčni ostanki za energetske namene

Neuradno imamo v Sloveniji letno med 1.700 in 2.500 ton oljčnih ostankov, uradno pa le približno 1.000 ton letno, od tega je 900 ton mokrih in 100 ton suhih oljčnih ostankov. Oljčni ostanki se trenutno v 95 odstotkih odlagajo na deponije in deloma se vračajo na kmetijska zemljišča, le malo pa jih je namenjenih za energetske namene, je možen alternativen vir predstavil Sebastjan Rosa iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. »Energetska vrednost oljčnih koščic je recimo precej konkurenčna peletom, pri čemer pa njihova vlažnost ne sme biti previsoka. Ob predpostavki, da je v slovenski Istri okoli 2.500 ton oljčnih ostankov, bi lahko pridobili 512 ton suhih oljčnih koščic, kar predstavlja potencial za proizvodnjo 2500 MWh električne energije, kar je enako 244.000 litrom ekstra lahkega kurilnega olja.«

phoca_thumb_l_oljnarepica_jpg-nswk.jpg

V slovenski Istri sta do danes le dva oljarja instalirala kotle za lesno biomaso, ki sta ju nekoliko prilagodila, tako da lahko v njih kurita oljčne ostanke. V okviru projekta M.O.R.E., katerega namen je vzpostavitev trga z oljčnimi ostanki za energetske namene, so tako v Znanstveno-raziskovalnem središču pripravili tri poslovne načrte za postavitev takšnih energetskih sistemov, in sicer za Osnovno šolo Šmarje, za Oljarno Marinko Hrvatin s.p. ter za Turistične sobe in bar Trušče. »Problem pa je v zakonodaji, saj bi morali biti oljčni odpadki klasificirani kot stranski produkt in ne kot odpadek, ta vir energije pa bi tako kot biomasa lahko dobil tudi finančno spodbudo Eko sklada.«

Toplota iz cestnega predora

»Toplota vozil ostaja neizkoriščena, obenem pa obremenjuje okolje. Tako bi odpadno toploto vozil pravzaprav lahko izkoristili, in sicer bi lahko v oblogo cestnih predorov namestili cevni absorber, ki bi bil povezan z ogrevalnim in hladilnim sistemom zgradbe v bližini,« je inovativno rešitev predstavil Prof. Jurij Modic z ljubljanske Fakultete za strojništvo.

Tak sistem bi lahko koristno uporabili v predoru Markovec, s toploto pa bi lahko oskrbovali bolnico v Izoli, ki se nahaja v neposredni bližini predora. Tako pridobljeno toploto bi lahko koristili za nizkotemperaturno ogrevanje in za pripravo tople sanitarne vode.

»Ob vsaj 200 MWh energije iz ene predorske cevi in ob štirih toplotnih črpalkah (vsaka črpalka moči 20 kW) bi stroški sistema znašali približno 600.000 evrov, z daljinskimi cevovodi 1.500.000 evrov,  doba amortizacije pa bi bila med 6 in 8 let.« Spomniti velja še, da je uradna predračunska vrednost za predor Markovec 60 milijonov evrov.

»Daljinska energetika je ključna za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv«

Kot je dejal predsednik organizacijskega odbora konference daljinske energetike Aleksander Zalaznik iz Danfoss Trata, postaja daljinska energetika z novimi tehnološkimi rešitvami, predvsem pa z močnejšo politično podporo, vedno bolj moderen in učinkovit način tako ogrevanja kot hlajenja stavb v stanovanjski gradnji in industriji, »žal pa v Sloveniji zdaleč ne dosega takega deleža, kot lahko to vidimo v bolj razvitih državah«.

V minulih dokumentih Nacionalnega energetskega programa (NEP) je bila daljinska energetika omenjena mimogrede in vsebinsko zapostavljena, je v nadaljevanju poudaril prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega društva daljinske energetike (SDDE). »Zato da bomo dosegli zaveze na področju učinkovite rabe energije (URE) in zmanjšali obremenitve okolja, je potrebna redefinicija določenih aktivnosti v NEP.« V društvu se tako po Poredoševih navedbah trudijo, da bo daljinska energetika v nastajajočem programu dobila ustrezno mesto in pomen, saj sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja lahko zajamejo bistveni del toplote, ki jo sicer izgubljamo. »Ta energija, ki predstavlja najžlahtnejši vir energije, mora imeti prednost pred vsemi drugimi viri energije, vendar moramo biti realni, na kakšen način lahko to toploto izrabimo.«

Slovenska energetska strategija je po navedbah Mirana Zagerja, direktorja Zavoda Inštituta za daljinsko energetiko, pestra neusklajena, nepravočasna, nestrokovna in neodločna. Ob tem navaja leta 2004 sprejeti NEP, v katerem je bilo načrtovano obsežno spodbujanje projektov obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, po šestih letih pa smo po njegovih besedah dosegli manj kot pet odstotkov, za kar ni nihče prevzel odgovornosti.

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars