Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Odločitev za gradnjo pasivne ali nizkoenergijske hiše naj bo plod optimizacije in tehtnega premisleka

avtor: Valerija Hozjan, Tadej Sevšek, Energetika.NET

Investicijska razlika med nizkoenergijsko in pasivno hišo je relativno majhna, toda z energijsko optimizacijo je treba pričeti že v fazi idejne zasnove, nam je zaupal mag. Miha Praznik z gradbenega inštituta ZRMK.

»Načelna odločitev o tehnologijah gradnje, ki se odražajo v nizkoenergijskih, pasivnih ali plusenergijskih konceptih stavbe,« je odvisna od značilnosti vsakega projekta posebej, pojasnjuje mag. Miha Praznik z gradbenega inštituta ZRMK. Za dosego optimalnega rezultata se je energijske optimizacije po njegovih besedah najugodneje lotiti, ko arhitekturne rešitve še niso dokončno definirane, zato da lahko postavitev oken, debelino izolacije zunanjega ovoja in ostale parametre »dodelamo«. Vsekakor pa je energijska optimizacija nujna pred vložitvijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

»Če se lotimo energijske optimizacije prepozno, npr. ko so arhitekturne rešitve že definirane in so za gradnjo stavbe že pridobljena ustrezna dovoljenja, je investicijski rezultat teh rešitev nekoliko manj ugoden, saj običajno ne moremo izkoristiti sinergije siceršnjih konceptualnih pristopov,« ponazarja Praznik. Toda če pričnemo z energijsko optimizacijo v fazi idejne zasnove, je investicijska razlika po njegovih besedah med »slabšo« nizkoenergijsko in pasivno gradnjo relativno majhna in znaša 5 do 10 odstotkov celotne investicije. »V državah z dobro gradbeno prakso se ravno zaradi malih investicijskih razlik pri javnih projektih odločijo za energijsko učinkovitejše rešitve, saj finančni prihranek pri slabših rešitvah ne opravičuje manj kakovostnih projektov.«

Ob tem se moramo tudi zavedati, da začetne projektne odločitve zaznamujejo delovanje stavbe za nadaljnjih nekaj desetletij, zato morajo biti vsaj tako dobre, kot to narekuje zadnje stanje tehnike. Praznik še dodaja, da je s trajnostnega vidika obratovanja stavb in njihovega dolgoročnega vpliva na okolico izboljševanje oziroma optimizacija nujna.

pasivna-l6zx.jpg

Pasivna hiša od 1.000 evrov na m2

Kakovostno pasivno zidano hišo s površino 180 m2 lahko ob optimizaciji postavimo že za 1.000 do 1.100 evrov na kvadratni meter (brez upoštevanja 8,5 % DDV), pravi Praznik. Pri manjših tovrstnih hišah, ca. 130 m2, cena naraste za 10 do 15 odstotkov. Pri zidani gradnji je obenem za investitorje še vedno zanimiv vidik samogradnje, kjer se lahko na račun manjšega stroška nezahtevnih del investicija zmanjša, a za največ 10 odstotkov, pojasnjuje sogovornik. Tudi 150 m2 veliko pasivno montažno hišo, grajeno in toplotno zaščiteno z naravnimi izolacijskimi materiali, lahko postavimo za 1.100 evrov na kvadratni meter površine. Ceno gradnje lahko znižamo na 1.000 evrov na kvadratni meter, če namesto naravnih izolacijskih materialov za toplotno zaščito uporabimo mineralne ter vgradimo zunanje stavbno pohištvo iz umetnih mas. »Ob upoštevanju izvedbe temeljne plošče s toplotno izolacijo se cena poviša za približno 100 evrov na kvadratni meter. Razlika v ceni izvedbe toplotne izolacije zunanjega ovoja stavbe do nivoja dvolitrske nizkoenergijske hiše pa znaša 50 do 70 evrov na kvadratni meter,« še pojasnjuje Praznik.

Nepovratna sredstva za pasivno gradnjo je višja od dodatnega vložka

Nepovratna sredstva države igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju energijsko učinkovitejše gradnje. Poleg kreditov lahko občani tudi letos izkoristijo možnost, da za gradnjo ali nakup nizkoenergijskih in pasivnih hiš na podlagi javnega poziva 6SUB-OB11 pridobijo nepovratna finančna sredstva, ki jih dodeluje Eko sklad. Pojasnili so nam, da je letos za tovrstno gradnjo prispelo skupaj 26 vlog, do zdaj pa so odobrili nepovratna sredstva za eno nizkoenergijsko gradnjo in za eno pasivno gradnjo.

Če se odločimo za montažno pasivno hišo s toplotno izolacijo iz pretežno naravnih materialov, lahko nepovratna finančna spodbuda po Praznikovih navedbah znaša efektivno 115 evrov na kvadratni meter, nepovratna finančna spodbuda za izvedbo toplotne izolacije zunanjega ovoja montažne hiše z mineralnimi materiali pa 80 evrov. Sogovornik poudarja, da je nepovratna finančna spodbuda za pasivno gradnjo višja, kot je sam dodatni finančni vložek, če primerjamo dvo- oz. trilitrsko nizkoenergijsko hišo s pasivno. Za hiše, katerih poraba energije za ogrevanje ne presega 10 kWh na kvadratni meter (Qh ≤ 10 kWh/m2a ), lahko po Praznikovih besedah dobimo za 25 odstotkov višjo nepovratno finančno spodbudo.

Več informacij o javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).

Izbirati le med ponudniki z bogatimi izkušnjami

Praznik nam je zatrdil, da je končna razlika med dobrimi nizkoenergijskimi in pasivnimi hišami vidna zgolj z vidika vložene in obratovalne energije, dodatnega začetnega investiranja in nadaljnjih stroškov uporabe, medtem ko so pogoji bivanja in dela za uporabnike takšnih hiš bolj ali manj identični. Da pa je rezultat gradnje kakovostna sodobna hiša, je poleg kakovostnega načrtovanja pomembna tudi kakovostna izvedba. »Če izhodiščni koncept in izvedbene podrobnosti niso ustrezno optimirane, je končna rešitev ne glede na tehnologijo ali pristop h gradnji dražja in manj učinkovita.« Praznik zato investitorjem svetuje, naj pri naročanju storitev projektiranja in izvedbe izbirajo le med ponudniki, ki imajo zadostno število pozitivnih referenc s področja učinkovite nizkoenergijske in pasivne gradnje.

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars