Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Univerzitetno mesto znanosti bo poleti shranjevalo vroč zrak in ga uporabljalo za ogrevanje stavb pozimi

Datum: 19. julij 2010 Avtor: Sabina Podjed, Eneregetika.NET

V teh pasje vročih dneh si želimo, da bi temperatura vsaj malo padla, pozimi pa bomo razmišljali, da bi bili deležni vsaj malo poletnih temperatur, da se ogrejemo. Kakorkoli, ljudje nismo nikoli čisto zadovoljni z vremenom in temperaturami. Toda kaj, ko bi lahko temperaturne presežke izkoristili za obdobje pomanjkanja? V Švici so namesto vremensko obarvanih pogovorov raje prešli v akcijo in si zamislili, kako bi takšne »pobožne želje« udejanili. Na eni od švicarskih univerz so si zamislili t.i. Mesto znanosti.

1-cmsv.jpg

Gerhard Schmitt, profesor arhitekture na visoki šoli ETH Zürich, je zasnoval inovativen načrt, kako poletne temperature in toploto, ki jo ustvarjamo ljudje, računalniki in druge naprave, prečrpati v zemljo in jo uskladiščiti vse do zime, ko bi jo prečrpali nazaj. Namesto hlajenja zraka s klimatskimi napravami se toplota pošlje v zemljo, kjer ostane shranjena do zime.

Na območju univerze Hoggerberg že poteka napeljevanje 800 cevi, vsaka po 200 m, za velik podzemni sistem shranjevanja energije, ki deluje kot velik toplotni izmenjevalec. Odvečna toplota se shrani v ceveh v zemlji s temperaturo od 8 do 18 stopinj, pozimi pa se preko istega sistema preusmeri nazaj v stavbe, s toplotnimi črpalkami pa se segreje na potrebnih 30 – 35 stopinj. Sistem deluje decentralizirano, kar pomeni, da ima vsaka stavba svoj računalniško voden nadzor. Cevi bodo namestili pod zgradbami v globino 5 metrov in bo zasedal 4 milijone kubičnih metrov tal. Čeprav je toplotna kapaciteta tal okoli 1.0 kJ/kgK, bo ogromen volumen podzemnega zalogovnika kompenziral to pomanjkljivost.

Univerzitetno mesto znanosti, ki bo prvo na svetu uporabilo tovrsten sistem shranjevanja toplote, naj bi bilo zgrajeno do leta 2020. Cilj projekta je, da za ogrevanje in hlajenje porabili le eno dvanajstino električne energije, ostalo pa bodo zagotovili z novim sistemom. S tem bodo tudi dosegli skoraj ničelni izpust CO2.

Projektni menedžer Thomas Gautschi je za Physorg.org povedal, da je sistem relativno preprost in da je presenečen, da se ni že nihče prej spomnil na kaj takega. Čeprav gre za prvi tovrsten sistem na svetu, Gautschi že načrtuje podobne sisteme za druge stranke v Zürichu. Napoveduje, da bo takšen sistem v Švici postal splošno sprejet in da bo enkrat v prihodnosti celotno ozemlje Švice uporabljeno za shranjevanje toplote. Med drugim ugotavlja tudi, da je visoko učinkovita izolacija stavb nepotrebna in da je lahko celo kontraproduktivna.

2-b9yc.jpg

Sistem naj bi bil tudi finančno atraktiven. Kot pravi Hansjürg Leibundgut, profesor za gradbene storitve pri ETH Zürich in svetovalec projekta, bi renovacija fasade srednje velike stavbe univerzo stala približno 15 milijonov švicarskih frankov, vgradnja novih oken, ki bi zmanjšala toplotno izgubo, pa nadaljnjih 5 milijonov. Po drugi strani pa sistem pod univerzitetnim naseljem, ki ga trenutno nameščajo stane samo 1,5 milijona švicarskih frankov. Nadgradnja zalogovnika za odvečno temperaturo s toplotno črpalko, je cenejša kot ogrevanje z nafto, poleg tega pa je sistem neobčutljiv na nihanje cen nafte in do določene mere elektrike.

Univerzitetno naselje je zasnovano trajnostno tudi v drugih pogledih. Več kot 80 odstotkov študentov in osebja bo lahko prišlo v naselje z javnim transportom, stavbe pa so energetsko zelo učinkovite, tako da omogočajo izjemno varčevanje z viri.

Pobudnik tega vizionarskega projekta Gerhard Schmitt je aprila letos zanj prejel evropsko nagrado za znanost.

 

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars