Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Kako z minimalnimi izgubami toplote zagotoviti kakovostno mikroklimo?

avtor: Tadej Sevšek, Energetika.NET

Pri prezračevanju z vračanjem toplote odpadnega zraka gre za prenos toplote »izrabljenega« zraka na svež, dovodni zrak. Prezračevanja pri starejših gradnjah nismo potrebovali, ker se je stavba ves čas zračila skozi line in netesnosti v konstrukciji, pri novejših gradnjah in adaptacijah pa se pojavi problem prevelike tesnosti gradbenih konstrukcij. Z razvojem tesnilnih in izolacijskih materialov ob dobrih montažnih standardih stavbnega pohištva je zato količina zraka, ki prodre ob stavbnem pohištvu in na raznih stikih različnih konstrukcij, veliko manjša, skoraj nična.

rekuperacija-scqj.jpg

Na slovenskem trgu je mogoče najti veliko ponudnikov prezračevalnih enot za vračanje toplote odpadnega zraka, ki so izdelek domačih in tujih proizvajalcev. Prezračevalne enote so glede na osnovno delitev centralne ali lokalne. Centralna rekuperatorska enota je lahko postavljena v kleti ali v drugem, za to predvidenem prostoru. Njeno »srce« predstavlja ploščni prenosnik toplote, ki je narejen iz materiala, ki zelo dobro prevaja toploto. Največkrat je to aluminij, ki je lahko zaščiten še s premazi za izboljšanje prenosa toplote iz toka toplega zraka v kovino in iz kovine nazaj v svež zrak. Večina rekuperacijskih naprav omogoča priključitev dodatnega toplotnega izmenjevalca, ki je povezan z zunanjim toplotnim virom (npr. toplotno črpalko) za dogrevanje ali ohlajevanje zraka.

Nekateri simptomi prevelike tesnosti stavbe in neprezračenih prostorov:

  • nabiranje rose na notranjih straneh oken,
  • vidna kondenzacija na posameznih odsekih sten,
  • občutek prevelike vlažnosti v prostoru.
Na rekuperacijsko napravo se priključijo cevi za dovod in odvod zraka in tudi posamezne cevi iz prostorov, ki jih želimo prezračevati. Največkrat je razvod izveden tako, da s toplim zrakom iz kuhinje in kopalnice preko izmenjevalca ogrevamo druge prostore v hiši, ki ne premorejo večjih toplotnih dobitkov zaradi kuhanja, pranja posode, tuširanja ... Razvod vpihovalnih in odsesovalnih cevi je največkrat razpeljan po dvižnih vertikalah in nato do mesta vpiha in odsesovanja. Pomembno je, da se cevi razvoda zraka nahajajo v notranjosti stavbe (za preprečevanje toplotnih izgub), vijejo pa se lahko nad stropom ali po tleh. Rekuperacijski sistem je najlažje izvesti pri novih stanovanjskih hišah, kjer se lahko učinkovito predvidijo preseki cevi in vse pripadajoče strojne in električne inštalacije.

Lokalni prezračevalni elementi za obstoječe stavbe

Lokalni prezračevalni elementi delujejo brez razvoda; energijo toplega zraka akumulirajo v posebnih, največkrat keramičnih elementih, ventilator pa s pomočjo lastne regulacije deluje enkrat v eno, drugič v drugo smer. Med odvajanjem notranjega zraka se element napolni s toploto, med dovajanjem zunanjega zraka pa se ta ogreje s pomočjo energije, ki jo je prevzel toplotni element. Tako lokalni kot centralni sistemi za svoje delovanje potrebujejo regulacijske in senzorične elemente, združene v celoto, z njihovo pomočjo pa lahko uravnavamo delovanje celotnega sistema prezračevanja hiše. Lokalni sistemi so načeloma bolj primerni za vgradnjo v že obstoječih stavbah, saj za inštalacije, montažo in delovanje ne potrebujejo toliko prostora kot centralni sistemi.

Pred izvedbo centralnega ali lokalnega sistema se je dobro posvetovati s strokovnjakom z izkušnjami na področju prezračevanja manjših ali večjih stavb.

Spodbude Eko sklada

Po letošnjem javnem pozivu Eko sklada je za izvedbo rekuperacije mogoče pridobiti nepovratna finančna sredstva, ki so namenjena vsem lastnikom stanovanjskih stavb ali stanovanjskih enot, investitorjem in ostalim, ki načrtujejo izvedbo takega ukrepa. Preko poziva si lahko povrnete največ petindvajset odstotkov priznanih stroškov naložbe. Kot zanimivost pa velja omeniti tudi možnost pridobitve dodatne finančne spodbude za rekuperacijske naprave, ki imajo poleg 80-odstotne energijske učinkovitosti tudi možnost vračanja prostorske vlage nazaj v prostor.

V skladu s pozivom se za vgradnjo rekuperacijske naprave priznajo stroški nabave in vgradnje naprave za centralno ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, sistema za distribucijo zraka z elementi za vpihavanje in odsesovanje in krmilnih elementov sistema ter stroški vgradnje sistema za predgrevanje zraka s toploto zemlje ali vode.

Na podlagi lanskega javnega poziva so za vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi na Eko skladu prejeli skoraj 200 vlog in dodelili 0,314 milijona evrov nepovratnih finančnih sredstev. Po letošnjem javnem pozivu 6SUB-OB11 so izmed doslej obdelanih več kot 2.800 vlog za ta ukrep prejeli 66 vlog.

Več informacij o javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars