Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Konvencionalni energetski sistemi imajo svoje alternative

Alenka Žumbar, Energetika.NET

Živimo v energetsko potratni družbi ter črpamo navidezno energetsko izobilje, ugotavlja energetski svetovalec Matjaž Valenčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Fosilnih virov energije bo slej ko prej zmanjkalo, jedrska energija pa ne bo zmogla zagotavljati nebrzdane potrošnje. Po njegovem mnenju je rešitev enostavna, vendar ni preprosta, in sicer vključuje ravnovesje ter skromnost.

Še vedno najpogostejši energenti v gospodinjstvu so ekstra lahko kurilno olje, les ter elektrika. Največ energije pa porabimo za ogrevanje, razsvetljavo in aparate ter pripravo tople vode.

Današnje stanje tako še vedno označujejo zastareli visokotemperaturni kombinirani ali specialni kotli na kurilno olje s povprečno zelo slabim letnim izkoristkom. Poleg nizkih izkoristkov pa so njihova energetska slabost tudi večje količine emisij škodljivih plinov v ozračje.

Energetske rešitve za bivalno ugodje

Osnova energetsko učinkovitega objekta so primerna zunanja toplotna zaščita, tesnost ovoja zgradbe ter energetsko učinkovita zasteklitev, prezračevanje in ogrevanje. Ukrepi v toplotno učinkovitost zgradbe pa naj bi bili uravnoteženi, saj s tem zagotavljajo predvsem visoko stopnjo bivalnega ugodja. Kot navaja energetski svetovalec, bo s tem hiša skoraj nič energijska oz. se bo dokazala kot polnovredna alternativa.

V idealni hiši je pozimi toplo, poleti pa hladno, brez dodatne energije, to pa je tudi eden izmed osrednjih dolgoročnejših ciljev Evropske unije. Tovrstne hiše pa naj bi že gradili tudi v Sloveniji, in sicer za enako ceno kot klasične.

Osrednja alternativa še vedno lesna biomasa

Med osrednje alternative tudi pri nas še vedno sodi lesna biomasa kot domač obnovljiv energent v oblikah drv, lesnih sekancev in lesnih peletov. Cenovno najugodnejša so še vedno drva, ki pa zahtevajo vsakodnevno ročno posluževanje. Biomasa zahteva tudi večje površine za skladiščenje, na drugi strani pa sodobnih kotlov na biomaso ni mogoče primerjati s klasičnimi kotli na trdna goriva, saj so bolj učinkoviti ter povzročajo manjše emisije škodljivih snovi.

konvenc...-kuv4.jpg


Najprimernejši naj bi bili specialni kotli na drva, pelete ali lesne sekance. Investicija se praviloma v nekaj letih povrne zaradi nižje cene goriva, oskrba z domačim energentom pa je v načelu zanesljivejša. Kotli na pelete predstavljajo najvišjo stopnjo razvoja ogrevanja na les in so po stopnji udobja ogrevanja primerljivi s kotli na olje ali plin.

Najmodernejši kotli na pelete so primerni tudi za nizkoenergijske in pasivne hiše, ki potrebujejo generatorje toplote z nazivno močjo od tri do10 kW ter delujejo po načelu kondenzacijskih kotlov z izkoristki do 103 odstotke.

 

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars