Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Koncept nizko energijskih stavb je zahteva, ki jo še gradimo

Martin Kerin, Alenka Žumbar, Energetika.NET

Slovenija se danes intenzivno prilagaja zahtevam in usmeritvam, ki se nanašajo na koncept nič-energijskih stavb, za vzpostavitev vseh predvidenih ciljev na tem področju pa bo potrebno še veliko dela. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj bo prinesel novi Pravilnik o energetski učinkovitosti v stavbah, nedokončana pa je tudi zgodba o uvedbi energetskih izkaznic.

marjana-sijanec-zavrl1-t8bm.jpgMarjana Šijanec Zavrl

Kot je v pogovoru dejala vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo Gradbenega inštituta ZRMK dr. Marjana Šijanec Zavrl je dejstvo, da bi morale po direktivi EU o energetski učinkovitosti stavb do leta 2018 biti vse javne stavbe skoraj nič energijske, do leta 2020 pa bi morale biti vse nove stavbe skoraj nič energijske.

Zavrlova pojasnuje, da je to zahteva, zapisana v osnutku prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki jo moramo implementirati v dveh letih po njenem sprejemu, kar pa pričakujemo maja letos. Prva naloga, ki jo bomo v okviru prenosa imeli, pa bo definirati, kaj sploh je nič-energijska stavba. Po njenem mnenju je sicer termin posledica usklajevanja raznih teženj v državah članicah EU.

Prioriteta so dobra zaščita stavb in obnovljivi viri

Znano dejstvo je tudi, da bodo morale biti vse stavbe v prihodnje zelo dobro toplotno zaščitene, zato da bo raba energije za njihovo delovanje, ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje, pripravo tople vode in razsvetljavo, minimalna, potrebe po energiji pa bo treba tudi v čim večji meri pokrivati z obnovljivimi viri energije. Po besedah Zavrlove je ta cilj lahko realen. Se bo pa temu moral v večji meri prilagoditi tudi gradbeni sektor z novejšim konceptom snovanja stavb in z večjim vključevanjem naprednih tehnologij.

Gre za tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije, na strani potreb po energiji pa govorimo o mehanskem prezračevanju z vračanjem odpadne toplote. Kot je dejala sogovornica, bo to v prihodnosti morala biti uveljavljena tehnologija. Kot je dodala, pa je uspeh prenove stavb pogojen tudi z raznimi spodbujevalnimi instrumenti in trenutno nam uspeva prenoviti dva do tri odstotke stavb letno, kar pa bi zagotovo morali okrepiti.

Dovolj informacij, premalo konkretnih dejanj

Javni sektor je pri nas že informiran o tem, da bodo tovrstne investicije v energetsko prenovo stavb v prihodnosti nujnost in se v okviru možnosti tudi že odziva na to. Tudi energetski pregledi že potekajo,  in sicer toliko bolj intenzivno, če so za njimi razpisi, s katerimi se ti pregledi financirajo. Kot pa dodaja Zavrlova, je v tujini ta segment bistveno bolje organiziran. Po eni strani imajo namreč po večini držav članic EU strožje zahteve pa tudi prioritete so bolj jasne. Slovenija zato potrebuje akcijski načrt, ga redno spremljati in sprejemati popravke.

Omenjena direktiva o energetski učinkovitosti stavb je bila prenovljena koncem leta 2009, prinaša  pa bolje opredeljene zahteve, ki se vežejo na obvezne energetske izkaznice in med drugim strožje minimalne zahteve. Kot je omenila Zavrlova, v Sloveniji ne smemo izgubljati dobrih ekonomskih priložnosti, toda po njenem mnenju že tako ali tako prepisujemo strožje zahteve in manj tiste manj stroge. Direktiva govori tudi o minimalnih zahtevah za tehnične sisteme, kar bo v novem Pravilniku o energetski učinkovitosti v stavbah (PURES), je bilo pa to zajeto tudi že v prvem PURES-u iz leta 2008.

Z energetskimi izkaznicami zamujamo

Pri energetskih izkaznicah pa mora biti izključni indikator primarna energija, kar moramo pri nas še prilagoditi, pri trženju stavb pa bo treba objaviti tudi energijski indikator, kot je to recimo pri avtomobilih, dodaja Zavrlova. Kot pravi, direktiva govori tudi o tem, da se mora priprava dotične zakonodaje povezati tudi s prostorsko zakonodajo oz. z zakonodajo o prostorskem načrtovanju in še, da je treba na ravni lokalne uprave informirati prostorske načrtovalce in inšpektorje o vseh točkah omenjene direktive.

Kar se tiče uvedbe energetskih izkaznic pri nas pa Zavrlova poudarja, da smo za obstoječe stavbe v zamudi že več kot leto dni, za javne stavbe pa bi z malo truda še lahko ujeli rok njihove uvedbe, ki je koncem letošnjega leta. Kot navsezadnje izpostavlja sogovornica, se tudi pri nas o nizko energijskih ter pasivnih hišah že veliko govori in piše, tako da je bilo že precej narejenega, vseeno pa potenciali ostajajo. Zato tudi Slovenijo na tem področju čaka še veliko dela.

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars