Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Slovenija ne potrebuje nove nuklearke, ampak energetsko prenovo stavb

Alenka Žumbar, Energetika.NET

»Poraba energije v Sloveniji narašča za dva odstotka letno, tako da je treba zagotoviti nove proizvodne kapacitete. Vlada trdi, da za to potrebujemo nov termoenergetski blok in novo jedrsko elektrarno.« Toda nuklearka po mnenju mag. Marka Umbergerja, predsednika Društva za sončno energijo, ni potrebna.  

»Še vedno nimamo rešenega vprašanja odpadkov, okvare še niso povsem odpravljene, nuklearke se gradijo zelo počasi – Francija je svojo zadnjo nuklearko gradila kar 23 let -, tudi urana naj bi bilo omejeno.« V Sloveniji je po njegovem problem še večji, ker je tehnologija v celoti uvožena, »manjka nam inženirjev, pa tudi cena in rok izgradnje sta vprašljiva«.  

Nuklearka ali energetska učinkovitost stavb

Namesto razmišljati o novih proizvodnih kapacitetah moramo ukrepati na področju energetske učinkovitosti, je na septembrski konferenci "Zgradbe, energija in okolje 2009", ki je v organizaciji Kubus inženiringa in Društva za sončno energijo potekala v Portorožu, poudaril Marko Umberger. S prenovo lahko začnemo takoj, emisije lahko tako takoj zmanjšamo – po Kjotu moramo emisije zmanjšati za 8 % -, s prenovami pa lahko zmanjšamo tudi brezposelnost, medtem ko z gradnjo jedrske elektrarne lahko ponudimo priložnost le jedrskim fizikom.

Letna proizvodnja jedrske elektrarne je enaka potencialnemu letnemu prihranku energije v slovenskih stavbah, saj gre 40 % celotne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, za zgradbe. »Zaradi poletnih režimov prihaja do pregrevanja zgradb, poraba elektrike je takrat na višku, medtem ko se pasivne in nizkoenergetske stavbe ne pregrevajo,« opominja Umberger.  
 
»Element, ki ga v Sloveniji še ne poznamo dobro, je zmanjševanje porabe energije s primerno razsvetljavo.« Kot pravi Umberger, je pri energijski prenovi stavb možno optimizirati steklene površine. »Naši arhitekti si ne predstavljajo stavb brez veliko stekla, stekla pa so glavni vir porabe energije v stavbah, zato moramo resno razmisliti o zmanjšanju steklenih površin.«

Kako se sistematsko lotiti energetske prenove?

»Država mora bistveno povečati namenska sredstva, najprej bi morala biti prenovljena socialna stanovanja, nujne so tudi subvencije za gradbena podjetja, ki naj se namenijo izključno za energijsko prenovo stavb, poleg tega bi morali v prenove sočasno v vseh slovenskih regijah in ne le v dveh ali treh krajih. Bistvo je namreč, da se povsod po Sloveniji zaposluje lokalne gradbene družbe, s čimer bodo tudi učinki največji. Več kot bo projektov, bolj se bo spodbudilo gradnjo novih in prenovo obstoječih objektov.«  
 
Nacionalni cilj bi po Umbergerjevem mnenju moral biti prenova treh odstotkov stanovanjskega fonda letno. V Evropi je namreč okoli 10.000 nizkoenergetskih in pasivnih hiš – prevladujejo v Nemčiji in Skandinaviji -, v Sloveniji pa jih je kakšnih deset.

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars