Gradbeni informacijski sistem, namenjen projektantom in investitorjem.

Vsako mesto nameni za razsvetljavo približno tretjino stroškov za energijo

Alenka Žumbar, Energetika.NET

»Občine še vedno namenjajo premalo pozornosti javni razsvetljavi. Ne zavedajo se, da lahko z optimalnim menedžmentom in regulacijo razsvetljave prihranijo med 25 in 35 odstotki električne energije. Kar pa ni zanemarljivo, saj ulična razsvetljava mestom in občinam predstavlja 30 do 40 odstotkov stroškov za energijo,« pravi Nonne Holm Carlsen iz danskega podjetja Amplex.

Amplex, s sedežem v drugem največjem danskem mestu Aarhus, je nastal leta 2001 zaradi potrebe po izboljšanju spremljanja in nadzora na Danskem. Tako danes nadzorujejo približno polovico uličnih svetilk na Danskem, pa tudi v Abu Istanbulu, Kajseriju, pa v kitajskih mestih - Pekingu, Kunshanu, Harbinu in Yunnanu, kar predstavlja skupaj več milijonov uličnih svetilk. Najnižji prihranki energije predstavljajo 26 odstotkov.

amplex-hyts.jpg

 

 »V ukrepanje prepričajo številke«

Na drugi strani, ugotavlja sogovornica, pa obratni vzvodi vodijo mesta, denimo, v jugovzhodni Evropi, kot je Skopje, kjer se tudi že dogovarjajo za izvedbo projekta. Prvi projekt pa bo Amplex v kratkem izvedel tudi v Združenih državah Amerike, a katero bo partnersko mesto, nam še niso mogli povedati. »Sodelovanje se sicer začne tako,« pravi Carlsnova, »da montiramo svoje module na svetilke le v nekaj ulicah, nato pripravi poročilo z izračuni, kakšni bi bili možni prihranki, na podlagi tega pa se potem mesto odloči, ali bo šlo v projekt ali ne«.

»Navadno jih prepričajo številke, ki govorijo o možnih prihrankih energije in zmanjšanju stroškov, pokažejo pa tudi, v kolikšnem času bi se jim investicija v projekt povrnila. V Makedoniji, denimo, kjer so cene električne energije zelo nizke, bo povračilna doba seveda nekoliko daljša, medtem ko je v severnih državah, kjer so cene elektrike višje, povračilo investicije možno že v letu ali dveh.« Kot pravi Carlsnova, pa je možno financiranje tudi skozi ESCO koncept (investicija se vrača skozi dosežene prihranke, op.p.). Za tak koncept se je recimo odločila Amplexova kitajska podružnica.

Predvsem pa sogovornica izpostavlja fleksibilnost in obenem zanesljivost, ki jo omogoča sistem. »Če recimo iz neznanega razloga ugasne svetilka v nekem mestu, bodo o tem v manj kot minuti obveščeni v nadzornem centru, sporočilo pa bo posredovano ekipi, ki je odgovorna za razsvetljavo v mestu in ta bo lahko hipoma ukrepala. Obenem ostane stanje pod nadzorom tudi v primerih višje sile.« Sistem zagotavlja tudi natančne podatke o porabi energije, tako da se ne plačuje več za predvideno, ampak za dejansko porabo.

 

Evropejci se ne zavedamo, koliko porabimo za svetlobo

Omeniti velja, da so velike rezerve na področju javne razsvetljave tudi v Sloveniji. Medtem, ko je povprečna poraba za javno razsvetljavo v Evropi 50 kilovatnih ur na prebivalca in na Dunaju 34 kilovatnih ur, je v Sloveniji to povprečje kar 84 kilovatnih ur na prebivalca. Da so ogromne rezerve tudi v celotni regiji jugovzhodne Evrope, pa se zavedajo tudi v Amplexu, kjer že pozorno spremljajo tudi ta del stare celine.

V celotni Evropi je sicer 90 milijonov uličnih svetilk, nam je povedala Nonne Holm Carlsen, ki meni, da se celotna Evropa še premalo zaveda, koliko energije porabimo samo za razsvetljavo. »Če bi vse ulične svetilke na svetu uporabljale Amplexovo tehnologijo, bi se količina emisij toplogrednih plinov zmanjšala za količino emisij, ki jo proizvede Rusija. Če pa bi na rešitve podjetja prešlo le deset največjih ameriških mest, bi se njihove emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 600.000 ton, kar je enako kot če bi s cest umaknili 200.000 avtomobilov.«

Več: Vsako mesto nameni za razsvetljavo približno tretjino stroškov za energijo

PeG podatkovniki d.o.o., Dunajska cesta 21 , 1000 Ljubljana, tel: 01/474 10 89, fax: 01/474 10 01, mob 031/488 426
e-pošta: info@peg-online.net | Pogoji uporabe in varstvo podatkov | © 2011, PeG podatkovniki d.o.o.
Izdelava: Humane tehnologije | Oblikovanje: Studio Mars